sreda, december 27, 2006

Ljubljana v prihodnosti

Včeraj sem si v mestni hiši (ki je mimogrede za obiskovalce že nekaj časa odprta, tudi v nedeljo zvečer) ogledal arhitekturne projekte na prestolnico. Moram priznati, da so me res pozitivno presenetile ideje, ki jih imajo predvsem na Fakuluteti za arhitekturo, saj so zamisli vredne vsakega modernega mesta. V kolikor bi slovenski zdravi razum presegel zavistno in egoistično razmišljanje, ki nas omejuje, bi lahko ob uresničitvi Ljubljana stopila ob bok zahodnim prestolnicam. Ideje namreč ne posegajo v to, kar je tujcem v Ljubljani prav najbolj všeč, torej ohranjeno mestno jedro (ki ga obvladljivo peš), hkrati pa izven njega postavljajo smernice sodobnega razvoja.

Toliko od mene v letu 2006. Vsem nekaj desetim rednim bralcem želim prijetne praznike in prehod v novo leto brez pretiranega glavobola.

torek, december 26, 2006

Cvetlični travnik

Ne, ne gre za rože, ki so skoraj poganjale v Alpah (čeprav, sedaj je pri nas že možna prav prijetna smuka), ampak za travnik "rož".

Danes sem dobil posredovano sledečo povezavo. Seznam 1000 najboljših komadov zadnjih tridesetih let, z "vzorci".

Koliko rožic si pa ti nabral?

sobota, december 23, 2006

Zmage, drugič

S smučanja še nekaj slik. Galerija tukaj.


petek, december 22, 2006

Inventura

Inventura je zadnjih nekaj dni poleg splošnega pitja in prenažiranja ena od redkih stvari, ki se še počne. Doživeli smo jo v službi, predvsem pa se dogaja na slovenski blogosferi. Siol izbira naj blogerja, Markedzani je naredil svoj seznam, koga bere, je povedala tudi Nimfa. Celo sam se se znašel na enem od takšnih bednih seznamov.

Zakaj za vraga morajo vsi proti koncu leta dela nekakšne zaključke, sprejemeti načrte za prihodnost in podobno? Kot da bi novo leto bilo nekakšna prelomnica, ki bi ključno vplivala na naše življenje. Kot da bodo vsi, ki se za novo leto odločili za hujšanje, dejansko shujšali in zakaj ni to veliko lažje narediti sredi leta.

Kakšne neumnosti ljudi delajo na koncu leta...

torek, december 19, 2006

Zmage in posledice

Po skoraj tednu mi je končno spet uspelo priti do nekaj časa in primernega računalnika. Če pozabim dva naporna neprespana dneva v službi, je bilo pa vsekakor vredno.

Smučanje je prineslo kar nekaj "zmag":

  • Zmaga številka ena: mali tehnološki in prostorski čudež, imenovan Renault Clio.
  • Zmaga številka dva: magnetni nosilci za smuči, brez katerih tudi prostorski čudež ne bi bil to, kar je bil.
  • Zmagi številka tri in štiri: sneg in sonce
  • Zmagi številka pet in šest: Mercedes ML in vozniško dovoljenje v žepu pravi trenutek.
Deprivacija spanje je glede na veseli december sicer velika, ampak se splača.

Vsekakor največja zmaga pa je bila šola carvinga, da, da ;-)

torek, december 12, 2006

Vreme...

...kaže, da bo lepo. Sneg je še lepši.

Nič me ne moti, če mi boste zavidali ;)

ponedeljek, december 11, 2006

Danes...

...začela teči moja delovna doba.

Čaka me samo še okoli 40 let, če ne bom prej obogatel in kupil dobe.

sobota, december 09, 2006

Neumna besedila

Markedzani mi je dal idejo. Idejo, kako so dejansko neumna besedila slovenskih pesmi. Zadnji primer so "joške od Obale do Koroške" (ne vem, kdo izvaja in se mi tudi ne da googlati).

Verjetno čisto spodoben komad za kakšen KMŠ po nekaj enotah alkohola, ampak ... kateremu moškemu je vseeno, če je njegova izbranka "buckasta al' vitka" ?!?!?

Epilog

Epilog včerajšnjega dne je, da je gospodična N., ki pa se ne konča na -na, zasedena. Kaj drugega pa sem lahko pričakoval?

Damn, ne.

petek, december 08, 2006

Petkova klasika

Petki so zadnjih nekaj tednov ujeti v podobne ritme. Recimo Had objavi sliko kakšnega curkčka, ljudje v prometu so zaradi njegove nepretočnosti povsem kolerični. Jaz pa sem ponavadi tečen. Danes ni nič drugače, čeprav se rutina umika/spreminja.

Začelo se je celo zelo dobro. Podaljšano spanje pred prvim delovnim dnem (od ponedeljka dalje bom postal priden davkoplačevalec), sonce v Ljubljani, v Dolomitih je snežilo (mogoče pa bomo le lahko smučali), srečal sem neverjetno simpatično N. (mogoče je pa Miklavž le na pol uslišal moje želje). In našel sem ustrezno darilno vrečko za normalno ceno v prvi trgovini. Če so spremembe dobre, se ime gospodične N. ne konča na -na. Pozitivno. Tu pa se dobre stvari prenehajo.

Koleričnost voznikov sem omenil že v začetku. Bila je kriva za to, da je ena zelo pametna voznica v centru poleg zakonskih (kršenje prometnih pravil) kršila še logična pravila (pred trolo ne izsiliš prednosti), kot posledica je bila neverjetna gneča. Iz slabe volje si je voznica prislužila mojo zelo cinično opazko. Je prav prijalo ;)

Za piko na i sem med vožnjo domov izvedel, da sem napačno presodil zasebno situacijo. Kar me neznansko jezi, ker na te zadeve nimam vpliva. Torej, kako razumeti osebo, ki ne ve, kaj želi in patološko išče pozornost? In tega nisem opazil...

Zadnji dve zadevi. Pivovarna Laško je izgubila osmino finala in čefurček iz Bara zna ostati notri. Groza.

Just a perfect day....

torek, december 05, 2006

Želje

Dragi Miklavž,

ker ne verjamem, da obstajaš, ti v decembrskem veselem duhu dajem priložnost, da se izkažeš. Moje kriterije poznaš, zato lahko poskrbiš, da me v naslednjih dneh ena takšna oseba kontaktira. Samska, seveda. Bo win-win za oba.

Koda: ta vikend sem "capo di casa".

nedelja, december 03, 2006

Zakaj na "pranger" postaviti bodočega zmagovalca?

Prejšnjega Bara nisem gledal in tudi letošnjega ne bi, če bi ob sobotah zvečer imel kaj bolj pametnega za početi (nekaj mi pravi, da bi bilo dobro, da bi imel dekle, ker bi potem lahko sobotne večere podobno inteligentno preživljal v zabaviščnih centrih). (samo)sarkazem na stran, včeraj sem bil rahlo jezen, ker je iz Bara izpadla Špela. Glede na to, kakšne neumnosti je (vsaj glede na včerajšnji pregled tedna) počel Gregor, bi moral leteli ven on.

Potem pa sem ugotovil, da je nelogičnosti navkljub Klemen naredil najaracionalnejšo potezo. Verjetno ni treba biti jasnovidec, da vidiš, da je Emilu usojeno mesto zmagovalca. Špela pa se je v začetku precej zamerila gledalcem. Postavitev Emila na vroči stol poleg Špele je bila tako preračunljiva kot popolnoma win-win situacija tako za udeležence kot Pro Plus. Zakaj?

Če bi postavil na stol Gregorja, in bi se zgodila pravica ter bi ta izpadel, potem bi se v finalu za zmago precej enakovredno kosala Klemen in Emil. Kar zanj ne bi bilo dobro, če hoče zmagati. S postavitvijo Emila pa si je povečal možnost, da zmaga. Recimo, da bi Emil po nekem čudežu odletel ven, potem bi Klemen bil teoretično zmagovalec. Špela je rahlo sitna, Gregor pa arogantnen južnjak, brez dvoma. Sicer Emil ni šel ven, ampak vsaj poskusil je. Zadeva je v končni fazi enaka, če bi postavil Gregorja (Špela in Gregor bi v tem ali naslednjem krogu izpadla).

Emila pa je bila win-situacija tudi za Pro Plus. Glasujejo predvsem ženske in te so se zbale, da njihov Emil ne bi izpadel. Zato tudi 40.000 glasov. In ker je Špela edina (pa še simpatična) ženska, je glasovalo tudi precej moške populacije. Zaslužiti 50.000 € samo na naivnežih pa tudi ni slabo.

In zadeva se bo ponovila v naslednjem krogu, ko bo izpadel Gregor (proti Klemnu ali Emilu, odvisno od tega, kdo bo boljši naslednji teden) in pa seveda finalu. Zlata jama za Pro Plus.

sobota, december 02, 2006

Kaj pravi Google analytics?

Vsake toliko me prime, da na Google Analytics pogledam, katera gesla obiskovalce pripeljejo na blog. Poleg Nine Osenar, seveda (zgolj Nina Osenar). Včasih me prav prime, da bi za vse reveže, ki ne znajo googlat, dodal še kakšen link. Torej, najzanimivejša gesla zaenkrat so:

  • nina osenar besedilo pesmi
  • just slovenija
  • troja in odisej
  • "dvojina" slovnica
  • dvokomponentni sistem bakterije
  • vse za kopalnico
  • crnkovič nokia si
  • proga 11 kako vozi
  • kako naredimo limonado
  • stari dif rekreacija cene
  • avstralija je časovno 9 ur
  • gonilo slike
  • spletna stran družine strojan
  • slike čisto gole nine osenar
  • psi družine strojan
  • telemach messinger (nekdo pa ne zna angleško)
Presenetljivo, kakšne medijske zvezde so postali tile Strojani. Spletna stran, število članov in celo njihovi psi zanimajo brskajoče po spletu. Mimogrede, parodija na celotno situacijo (spletna stran), je tukaj.

Zapravil je 100-odstotno priložnost

Poleg vseh "gdo-jev" in "bom bil-ov" s strani "navadnih" blogerjev in neuporabe rodilnika, dvojine in laičnosti slovenskih novinarjev me pri športnih prenosih najbolj moti stavek: "Zapravil je 100-odstotno priložnost."

Če je nekaj 100-odstotno verjetno, da se zgodi, potem ne obstaja možnost, da se ne zgodi. Ampak tega se novinarjem verjetno ne da dopovedati.

Zimski cenovni glavobol

Želja: v smučarski sezoni 2006/2007 15 smučarskih dni
Realnosti:

  • pripravniška plača: 700€,
  • cenika enega in drugega smučišča, kjer pustim največ denarja,
  • ski opening sredina decembra, 160€
  • ostali gotovi stroški (dva kongresa ipd, cca 2500€, šolnina na podiplomcu: 850€)
Povzetek: rabim sponzorja. Če ima veliko denarja, se priporočam še za kakšno stanovanje.
Alternativa: mi ni ravno všeč.

petek, december 01, 2006

Decembrska sentimentalnost

Se mi ne dogaja prav pogosto, ampak danes se me je prijela prav patetična zimska sentimentalnost. Razlogov je verjetno več, od serije, ki jo gledam, do prednovoletne okrasitve prestolnice in še česa.

Kakšne so posledice? Predvsem to, da so mi danes v uho šle samo "solzave" pesmi, moja vožnja je bila prav vzorna (ker se mi ni dalo voziti bolj dinamično), in, prav paradoksalno, občutek imam, da sem srečno zaljubljen (in to uresničeno), čeprav je dejansko stanje čisto nasprotje (beri: ne vem, kaj sploh hočem, oz. tega, kar hočem, ne bom našel, verjetno).

Jutri bo nov dan, upam, da drugačen in boljši.

ponedeljek, november 27, 2006

Misel dneva

Homeopatija ima dokazan pozitivni učinek - na transakcijski račun ponudnika.

Blogos?

Očitno tudi zadnje čase najbolj mainstreamovski blogerski portal ni varen pred "izpadi".

C-c-c-c.

nedelja, november 26, 2006

Opravičilo

V prejšnjem zapisu sem po nesreči napačno obsodil določeno skupino. Termina kreten in debil sta namreč medicinsko jasna definirana pojma, zato sem vsem s tema statusa globoko opravičujem zaradi primerjave s slovensko vlado.

sobota, november 25, 2006

Kretenizmi naše države v praksi

Saj ne vem, ali je bolje uporabiti termin kretenizem ali debilizem pa vse pogruntavščine naše preljube vlade. Spisek treh najbolj nepraktičnih idej:

  • Strategija za povečanje rodnosti. Pustimo dejstov, da je tako kot romska "problematika" povzročila razkol na desnici in da bo minister pravično "odstopljen". Namesto, da se ukvarjajo z oblačili, naj poskrbijo za materialne in socialne vidike mlajše generacije.
  • Evrokalkulatorji. Srednja generacija jih verjetno niti ne bo uporabljala, starejša pa jih ne bo znala. Projekt, kjer je nekdo zaslužil (uradno) 300.000 €, še nekdo drug pa mastno provizijo, je metanje denarja v zrak.
  • Posladek je pa popis nepremičnin. Ob tem se samo izgubljajo živci, nihče ni pomislil na to, kako bodo to naredili starejši, ki živijo sami, koristi pa tako ne bo.
Srčno upam, da bodo na naslednjih volitvah neumne konzervativne (da ne rečem direktno desne) ovce imele toliko pameti, da bodo videle, kakšne debilne poteze je v tem mandatu storila vlada. Ob vsem si v naslednjem mandatu še mesta opozicije ne zasluži.

četrtek, november 23, 2006

Umrl zaradi bloga

Na srečo ne dobesedno in vsekakor ne v resnici.

V zadnjem delu serije NCIS se je pojavi tematika blogov. Gibbs seveda nima pojma, kaj to in ima na račun tega nekaj zabavnih besednih alternativ. Verjetno pa prvič, da se je zadeva pojavila v prime-time času in to v zabavni oddaji.

Kdo bo naslednji? Jaz stavim na njujorško reinkarnacijo CSI.

nedelja, november 19, 2006

Kateri organ bom prodal?

En zapis na Brlogu me je spomnil, kakšne imam možnosti, da bi v realnem času imel n*10 m2 zase in še cca 10 in malo za avto. Izbiram med:

Medtem pa se eni ukvarjajo z res perečimi dilemami (tiste v alinejah).

Mogoče pa bi moral za recept, kako hitro priti (in ne nujno pošteno) do denarja, vprašati mojstre Pavleta, Borisa ali soseda Danila?

sobota, november 18, 2006

Kravate

Nekateri moški menda ne marajo nositi kravate. Ko sem na podlagi tega zapisa preveril, od kod kravata sploh izvira, pa mi je postalo jasno, da jih bodo ob poznavanju njenega izvora (in kot tipični Slovenci) še manj.

Kravata naj bi menda tako etimološko kot etiološko izvirala iz Hrvaške. Hrvaški plačanci so tako nosili nekaj podobnega šalom v bojih proti Medičejcem že v sedemnajstem stoletju, analogija med besedama "Hrvat" in cravate (fr.) pa tudi ni pretirano zakrita.

V primerjavi s sedanjim nacionalističnim mednarodnim obnašanjem naše južne sosede je verjetno kravata eden od bolj civiliziranih prispevkov moderni družbi.

Komercialni izdelki v medijih

Večkrat sem že opazil, da določene filme in serije z računalniško opremo (ta je poleg vozil najbolj očitna) opremljajo vedno isti proizvajalci. CSI New York je ponavadi domena Della, izvirnik iz Las Vegasa pa HP-jev. Skoraj striktno.

Zadnje čase pa opažam še velik prodor Sandiska. Ker imam tudi sam nekaj njihovih proizvodov, mi zato padejo takoj v oči. Recimo čitalci kartic, ali, kot se je pojavil izdelek v zadnji epizodi Prison Breaka in zadnjem CSI Las Vegas. Vsekakor najbolj popularen USB ključ zadnje čase. Cruzer Micro. Ampak upravičeno. Prvi USB ključ, kjer pokrovčka ne morete izgubiti. Priporočam.

sreda, november 15, 2006

Not in my backyard

9 članov družine Strojan. (menda) 1 vodni vir. 1 nasilni pribežnik. 52 Ambrušanov. 100 protetestnikov in nekje med 50 in 100 uniformiranih policistov, to je bilanca včerajšnjega protestnega shoda. Številke so fascinantne. V obeh pogledih. Namreč, kako lahko samo malo večja razjarjena množica domačinov (ki deloma ima in nima prav) povzroči takšno razburjenje Slovenije, zaradi 9 ljudi, s katerimi očitno ne morejo živeti (spet imajo deloma prav in ne). Na spletu se razvijajo dolge debate, specialci varujejo nekaj kur, Strojanove (katerih se čez par tednov ne bo skoraj nihče več spomnil po priimku) preselilo in razseljujejo. Zadeva gre celo tako daleč, da o njej poročajo iz druge strani Atlantika.

In potem se zgodi protestni shod v podporo Romom. Ki se ga udeleži racimo 100 ljudi. Številka je spet fascinantna. Toliko je namreč ljudi, ki se jim je zdelo smiselno udeležiti se varovanega sprehoda sredi Ljubljane (ki je bolj kot karkoli drugega, dosegel samo negodovanje okolice zaradi oviranja prometa) ali pa ni imelo boljše alternative (lahko bi šli recimo v Bar, če bi želeli ostati na istem nivoju). V končni fazi bi lahko ljudje shod uporabili kot možnost protesta proti naši priljubljeni vladi, katere priljubljenost se je sicer izkazala na zadnjih volitvah. Pa je niso. Ker Janše se tako nič ne prime.

In če gremo nazaj na Rome. Doživeli so svojih pet minut slave, Slovenci smo še enkrat pokazali, da se znamo hitro vključiti v "ljudsko gibanje", ampak samo z besedami, politika "not in my backyard" še vedno deluje, nobena juha se pa tudi ne poje tako vroča, kot se skuha. Očitno problem res ni tako velik, da bi po 14 dneh pritegnil še večje množice.

In kakšna je rešitev problema? Kot je teden ali dva nazaj predlagal avtor izjave tedna na Valu 202, bi bilo potrebno Rome "civilizirati", Slovenci pa bi se naj (samo malo in delno, ker smisla v pretiranem prilaganju manjšini tako ni) romanizirati. Oz. vprašanje, zakaj le v Prekmurju skoraj nikoli ni problemov?

torek, november 14, 2006

Aktualno na blogih

Zanimivo zadnji zapisi na slovenski blogosferi.

Spletko piše o projektu Aeronavtičnega muzeja skupščine zahodnoevropske unije.
Vidik slovenskih nepremičnin skozi oči Tamarčke.
Kako sta nastajala Pat in Mat?
So Romi radioaktivni?
BloKnjiga, tretjič.
Foto-holikovi vtisi iz Nemčije.
Hirkani o tem, zakaj nima bloga na Blogosu.

nedelja, november 12, 2006

Verižne reakcije obiskov

Pred kratkim sem zasledil precej povečan obisk svojega bloga, predvsem (glede na število bi lahko skoraj rekel povsem) na račun tega zapisa. Ni ne nov, ne posebno komentiran, je za zabaven in berljiv. Nič nenavadnega, torej. Res pa je, da sem v komentarju na temo prilepil še en link do presenečenja na štarejski avtocesti v petek popoldne.

O tem, kako je za obisk pomembno linkanje, sem že pisal. Vseeno nikoli povezave v komentarjih na drugih blogih nikoli niso povzročile takšnega booma obiska, zato sem zadevo preveril. Seks (poševno pisano kot blog) je resda med najbolj komentiranimi blogi, ampak to je že nekaj časa, ampak tudi pretirano komentiran ni, oz. nič bolj kot ponavadi. Tudi blog dneva ni, torej mora biti razlog nekje drugje.

Ni m bilo potrebno iskati dolgo, da sem našel, v katerem grmu tiči zajec. Povezava na seks je namreč na Siolovi vstopni strani, podkrepljena s sočno sliko. In kot lahko preberemo tukaj, seks se prodaja. In slovenska blogsfera deluje na principu "koga poznaš". Sedaj oboje preverjeno.

Dovolj linkanja za danes ;)

Zakaj...

... se morajo v filmih in nanizankah vedno pojavljati IP naslovi, ki vsebujejo (po IP v4)
števila izven šestnajstiškega FF? Nemogoča, torej.

sobota, november 11, 2006

Diskriminitornost Merkatorjevega vprašalnika za segmentacijo kupcev

Kot lastniku Maxijeve kartice mi je je zaradi prehoda na Mercatorjev sistem kartic danes prišla pod roko zloženka o le-teh. Neobvezen del pristopnice je tudi vprašalnik za segmentacijo kupcev, ki v rubriki status ponuja:

  • študent
  • upokojenec
  • družina z otroki
  • mladi par
Čeprav tehnično še vedno spadam pod status študenta, se pri tej rubriki ne najdem v nobeni kategoriji. Vprašalnik namreč izključuje vsaj dve skupini ljudi, mlade samske zaposlene in velik segment srednje generacije z odraslimi otroki. Velik del populacije, ki ga Mercatorjev oddelek za potrošnike ignorira?

Zanimivo, vprašalnik je relevanten za prosilce za gotovinsko, "popustniško" kartico, medtem, ko je vprašalnik za pridobitev kreditne plačilne kartice mnogo bolj podroben. Realno pričakovano, saj gre vendarle za zaščito podjetja, vendar potem tudi pri "navadnih" kupcih ne bi smelo biti težko dodati kakšne rubrike več.

petek, november 10, 2006

Še enkrat DARS

O DARSU in njihovih veleumnih potezah sem že pisal. Ampak več kot očitno imam smolo, ker se mi je že drugič zaporedoma, ko sem šel iz Ljubljane na Štajersko, zgodilo, da je bila vožnja po AC bolj polžje premikanje kot vožnja.

Od cestninske postaje Kompolje so bili v popravilu vsi tuneli. Oziroma DARS je mislil, da so in temu primerno postavil omejitve in rumene luči. Vendar ne od Podmilja do Jasovnika niso delali, samo promet je bil brez potrebe oviran. Poleg tega se za Trojani pokvarilo še tovorno vozilo in obstalo na voznem pasu.

Promet je tako po enem pasu potekal šele v predoru Ločica. Zakaj je potem moral biti promet v vseh ostalih predorih po nepotrebnem oviran in je celotna pot trajala vsaj 2-3x dlje, kot bi morala? In zakaj sem moral za po počasno "plazenje" domov odšteti 370 sit?

Mimogrede, da DARS-a ne bom samo kritiziral, prenovljena spletna stran je očem prijazna.

In še nekaj. Glede na to, da na prvi zapis o DARS-ovih vragolijah nisem dobil odgovora, blogerski kolega Inspiron pa je dobil obsežen (sicer PR neumen spis, kaj pa drugega) odgovor, pričakujem, da se bo tokrat kdo na Družbi za avtoceste spomnil in podal mnenje. Ker vem, da tale zapis boste prebrali.

četrtek, november 09, 2006

Sezona kuhanega vina

Nina me je s tem zapisom spomnila, da se je sezona kuhanega vina pričela.

Letošnje testiranje tega blagodejnega napitka je pokazalo, da je najboljši takole na sončen dan ob Ljubljanici. Kjerkoli, kjer imajo udobne sedeže ;)

...kjer se je kuhala odlična osvežilna pijača za ta zimski čas, pa ni čaj...

sreda, november 08, 2006

Blogi in reference

Dlje časa kot spremljam slovensko blogosfero, bolj se mi dozdeva, da deluje po analogiji akademske sfere. In tako kot deluje večina zadev v življenju. Važno je, koga kdo pozna. Oziroma v tem primeru, kdo koga polinka. Recimo takšni zapisi so primer tega.

Technorati, Google in vsi analitični programi so dober pokazatelj, kako blog kotira. Slovenska blogosfera deluje na principu recipročnosti, ker drugače je poleg rednih bralcev težko pridobiti obiske, posebej, ko blogi izginejo s prvih strani imenikov. Predvsem, če blog ni postavljen na Siolu in z zadostnim številom komentarjev ni omenjen v "oblaku komentarjev".

Torej, recipročnost. Ti polinkaš nekoga, nekdo drug polinka tebe. Omenjeno je učinkovito, če imata dva bloga različen "pool" bralcev. Zelo učinkovito, če se znajdeš na kakšnem foto blogu, ki so povezani med sabo, tako da prej ali slej prideš do bolj branih.

Blagodejno (za obisk in tudi ego;)) pa delujejo tudi objave v tiskanih medijih. Recimo tale (drug zapis je izginil iz arhiva, verjetno je samo za prijavljene) je na dan objave dnevni obisk povečal za 3-krat.

Več kot očitno je, da se slovenska blogosfera širi in razvija. In, čeprav je Crnkovič skeptično špekuliral, da mogoče čez nekaj let blogov ne bo več, temu ne verjamem.

ponedeljek, november 06, 2006

Analogija

Irena mi je s tem zapisom spet spomnila na eno od najboljših serij zadnje čase, Prison Break. Kjer zdravnico Saro Tancredi igra Sarah Wayne Callies. Ne samo po mojem mnenju, "ženska za oženit".

Ta teden pa sem začel gledati še Numb3rs. Z drugo "fatalno" glavno igralko. Sabrina Lloyd. V eni epizodi se pojavita skupaj. Kul. Zelo kul. Ampak, ne bi bila to ameriška serija, če ne bi obe bili bivši od glavnega "Jacka". Kako predvidljivo.


Se samo meni zdi, ali je tale dama neverjetno podobna "Nini"? Očitno je okus trdoživa "navada"...

petek, november 03, 2006

Jesenska Ljubljana - Ljubljana in autumn

Včerajšnji svetlobni pogoji so bili predobro, da jih ne bi izkoristil. Čudovit dan in vreme, samo mrzlo.

The light conditions yesterday we too good to miss. Too bad it was so cold.




Preostanek slik tukaj.

The rest of the pictures are here.

sreda, november 01, 2006

Zaradi tebe

Zaradi tebe

  • ne morem spati
  • ne morem normalno jesti
  • me stiska v grlu
  • že nekaj dni nisem jaz
Prekleti prehlad, kaj te vsi antiseptiki za žrelo še niso ubili?!?

torek, oktober 31, 2006

Stran ali strani

Med gledenjem tekme (Bar:Che) sem se zazrl v Mozillo, kjer imam v enem zavihku odprto tudi "našo" stran. Stran Študentov farmacije. Zveni čisto logično in normalno, dokler ti ne pride na pamet, da obstaja druga možnost. (Spletne) strani (vstavi poljubem pojem). Kaj je prav in kaj bolj logično, če je seveda to možno sploh določiti?

Slovnično gledano se mi zdi, da je kot enovit pojem pravilnejša (spletna) stran s podstranmi. Ne poznam veliko resnih strani, ki ne bi imele podstrani v širokem pomenu besede? Gledano (predvsem še iz strarih časov, ko se je koda na veliko pisala iz nič na roke) z vidika programerja (v širšem pomenu besede), je bolj logično, da gre za (spletne) strani.

Kaj pa vi pravite?

Slike iz Melbourna - Pictures from Melbourne

Preskok iz vročega v pravo zimo, julija. Šok za Evropejce.

From hot to cold in July. A total shock for European people used of hot Julies.




Preostanek "zimske" idile je tukaj.

Some more "winter" pictures.

Požarni zid te veliko raje spusti mimo...

...če si v njegovih nastavitvah vpisal pravi IP.

Samo zakaj takšne zadeve človek opazi nazadnje?

ponedeljek, oktober 30, 2006

Refleksija

Včeraj sem se spomnil na nekaj nepovezanih dogodkov v povezavi z eno od bivših, recimo ji Nina.

V času zveze z Nino sva srečala Nininega bivšega. Ki mi je še v času, ko je bil njen trenutni, šel pošteno na živce. Potem sem srečal Nino s svojim naslednikom. Spomnim se svojih občutkov ob tem.

Če so moja zlobna predvidevanja o sukcesiji pravilna, potem so bili ti občutki nesramno dobri. Paradoksalno presneto nesramno dobri.

nedelja, oktober 29, 2006

Slike iz Cairnsa - The pictures from Cairns

Tropski Cairns. Prav prijetno tudi med južno zimo.

Tropical Cairns. Cosy even in the southern winter.




Ostanek slik v galeriji.

The rest of the pictures are in the gallery.

Slike iz Sydneya - Pictures from Sydney

Nekaj utrinkov iz tega prečudovitega mesta.

Some pictures from this beautiful city.





Ostale slike so tukaj.

The rest of the pictures are located here.

sobota, oktober 28, 2006

Slike iz Avstralije - Pictures from Australia

Sicer je minilo že nekaj časa, odkar sem bil v Avstraliji, sedaj pa mi je uspelo narediti selekcijo najljubših slik. V prihodnjih dneh bom objavil še slike iz preostalih delov celine "down under" in Singapurja.

After some time I managed to select the pictures from trip to Australia and Singapore this year. Further pictures will be uploaded in further days.




Ostale slike tukaj.

The rest of the pictures can be found here.

petek, oktober 27, 2006

O blogih in komentarjih

Vsake toliko se najde takšen ali drugačen anonimen pogumnež, ki mi na vsak način želi dokazati "da nimam pojma", seveda pa sam ne premore toliko "jajc", da bi se sam predstavil. Kot sem že večkrat napisal, te komentarje (z veliko mero ironije) zelo globoko cenim. Zakaj enostavno ne ukinem komentarjev naprijavljenim uporabnikom? Teh padalcev vseeno ni toliko veliko, da bi se mi dalo ubadati s tem, pa še blog bi gotovo kdo "proglasil kot nedemokratičen, ker se bojim komentarjev". Torej, se ne splača.

Pa še en preblisk o komentarjih. Včeraj je miss.nymphee na blogu javno obračunala s Tamaro in Blodnjo. Trenutno stanje: 88 komentarjev. Gušti je dober teden nazaj obračunal z Ano Jud. 64 komentarjev. Jonas je razkrinkal Marka Miliča oz. njegovega "ghosta". 74 komentarjev. Neumno se mi zdi, da je eden od način branosti javno pranje umazanega perila. Pa če bi še vsaj komentarji bili na nivoju, večina avtorjev je bolj ali manj aw-jev. Škoda, res škoda in slabo za celotno slovensko blogosfero.

Dodatek: očitno še vedno obstajajo ljudje, ki na zadevo, ne glede na to, kako so vanjo hipotetično vpleteni, gledajo trezno.

Spet DARS

Inspiron je že večkrat pisal o problemih, ki jih DARS in ostali cvetovi slovenske javne sfere povzročajo slovenskim voznikom. Razumem, da nastajajo problemi, ker se ljudje izogibajo cestninam in ker na stranskih cestah potekajo dela, ni mi pa jasno, zakaj sem moral danes zvečer na ABC stezi čakati celih pet minut (sem vsaj v miru slišal intervju z Russllom Couttsom) na cestnini Kompolje? Če je ABC namenjen samo uporabnikom, ki se tam tako ali tako ne smejo ustavljati, zakaj potem zastoji? Da ne omenjam niti, da bi bilo vse ABC steze podaljšati, da bi se uporabniki izognili vrstam, ki se naberejo na ostalih stezah? In nenazadnje, kdaj bomo dejansko imel "free-flow" promet po (sicer slabo načrtovanih) avtocestah, kot ga poznamo po tujini?

sreda, oktober 25, 2006

Nekaterim uspe

Počasi, ampak neizogibno začenjam opažati znake "staranja", recimo srečevanje ljudi iz moje mladosti v novem okolju in kontekstu.

Včeraj sem v eni od ljubljanskih restavracij srečal znanca iz domačega kraja. Nekoga, ki mu je takratno okolje napovedalo, da iz njega ničesar ne bo in mu napovedalo tragičen konec. Res je, da je, kot veliko mladostnikov iz tega okolja, zašel na kriva pota, vendar je očitno volja, da nekaj naredi iz sebe, bila močnejša od omame. Sedaj v omenjeni (tudi dosti znani) restavraciji dela in kakor sem videl, je zadovoljen.

Prav vesel sem, da nekaterim uspe.

ponedeljek, oktober 23, 2006

Študentske volitve

V časih, ko sem še sodeloval v predvolilnem "boju" za študentske volitve, sem dobil približno občutek, koliko truda gre v celoten šov. Letos sem opazil, da imajo določene stranke svoje kandidate predstavljene tudi na internetu, kar sicer podpiram.

Me je pa recimo zmotilo, da si je ena od skupin privoščila kriminalno slabe slike. Težko, da nihče ni našel toliko časa, da bi slike dal skozi osnovne filtre. Še slike kaznjencev izgledajo lepše.

nedelja, oktober 22, 2006

In your face

Sicer nikoli nisem pretirano poudarjal svoje politične usmeritve, ampak:

Desnica, in your face. Pojdite vsi jokat vladajoči eliti, ki se ji je sedaj jasno pokazalo, kaj si večina misli.

Paradoks dneva

Če je Bog v nedeljo počival, zakaj njegovi poslanci na Zemlji ravno na ta dan najbolj delajo?


(z upoštevanjem različnih mnenj o nastanku sveta, čeprav v ta način ne verjamem)

Kaj bi imel čez pet let?

Par mesecev nazaj sem napisal vse kratkoročne cilje, ki mi jih je uspelo celo uresničiti.

Včeraj sem razmišljal, kaj bi želel imeti v naslednjih petih letih. Tehnične zadeve so trenutno "state of the art", in se bodo prilagodile takratnemu stanju. Želje oz. način življenja so:

  • pretečen vsaj mali maraton
  • stanovanje s pogledom na Savinjsko-kamniške Alpe in Rožnik ali hišo nekje izven prestolnice
  • steklenica Puligny-Montracheta ob nedeljskem kosilu
  • v svoji dnevni sobi z Natuzzija gledati nekaj takšnega
  • in še kakšna velika in majhna zadeva, ki ni ravno za v javnost ;-)

sobota, oktober 21, 2006

O zrcalnih blogih

Vse skupaj se je začelo, ko je Luka pisal, kako ga zrcalni blogi motijo in takrat sem se z njim popolnoma strinjal, verjetno še bolj zato, ker nisem videl, koliko prometa se dejansko naredi na blogih. In ker takrat še ni bilo Blogosa. Zadevo je reševal David s Siblogs ter Google preko ključnih besed.

Potem pa je na sceno, dejansko kar izneneda, prišel Blogos, kjer se zbrala cela bivša Rozina, ki se v zadnjem času še širi. V tem času je na Blogos prešlo ali se vzporedno prestavilo nekaj drugih, in sodeč po številkah se je prehod izplačal.

Zadnjič sem za znanca postavljal blog in zaradi vseh prednosti sem mu svetoval Blogos, opremil pa sem ga tudi z Google Analytics. Niti ni veliko pisal, je pa imel srečo, da je bil blog nekega dne skoraj pol dne na prvi strani. Rezultat? Toliko obiska kot jaz v nekaj dneh. Pa sem polinkan na nekaj blogih, tudi pri enem najbolj znanih blogov zadnje čase.

Torej, kaj želim povedat? Čedalje bolj me mika, da bi se prestavil na Blogos, vendar (vse v življenju ima svoj vendar), nisem prepričan, kaj naj naredim s tem na Bloggerju. Načel ne spreminjam ravno pogosto, zato bi obdržal samo enega. Vsak ima namreč svoje prednosti, Blogger recimo fleksibilnost in prijaznost uporabniku, Blogos pa opaznost.

Rešitev? Poskusi, kot Siblogs, Sloblogi in bodoča Blogorama napovedujejo pot portalu, ki bi bil enakovreden mainstreamovskemu Siolovem portalu. Do takrat pa bomo slovenski blogerji, ki smo začeli na Bloggerju, bi bili usmiljeni do bralcev in vseeno dosegli želen prodor, kolebali med nepopolnimi rešitvami.

petek, oktober 20, 2006

Utrinki s Študentske arene

Z rahlo zamudo, vseeno pa nekaj sončnih in očesu prijaznih slik. Pa še kakšna kar tako.


Več slik se nahaja tukaj.

Izjava dneva

Danes na šestici nekje v centru, voznik po zvočniku, z naglasom:

"Prosim, če date gospodu, da se usede".

sreda, oktober 18, 2006

Kreta po naravnih katastrofah

Kreto sta v zadnjem mesecu prizadeli kar dve naravni katastrofi. Potem, ko jo je zapustila gruča slovenskih absolventov, je na tem grškem otoku divjal še skoraj cumani. Dve sili, ki se ju ne da nadzirati, človeška neumnost in narava.

torek, oktober 17, 2006

Iritacija dneva

Nekdanji guverner Banke Slovenije, bančnik po duši, medijsko eden od najbolj izpostavljenih ljudi zadnje čase, neodvisni županski kandidat, ki ga podpira vladajoča slovenska "elita" in hkrati odvetnik le-te, kar sam zanika in še bi se dalo naštevati, ima obupen medijski nastop. Predvsem obupna je neuporaba rodilnika. In nizka politična kultura1.

1. Študentska arena: Okrogla miza o univerziteni Ljubljani, Gospodarsko razstavišče, 17.10.2006

nedelja, oktober 15, 2006

Vikend za razvajanje

Statistike blogov so sicer dobrodošla zadeva, koliko pa ljudje dejansko prebirajo tvoje zapise, pa najbolje vidiš v živo. Ne, nisem bil na srečanju slovenskih blogerjev, ampak na Razvajanju (res z veliko začetnico) pri Lucy. Ko že misliš, da se je gostiteljica spet prekosila, te preseneti z nečim novim. Še enkrat, bilo je fenomenalno.

Izjava vikenda:
Miško: "Ja, itak, da ne več, če pa ne bereš bloga."

sobota, oktober 14, 2006

2:15

In jaz še vedno ne morem spati. Ker vem, da boš, kot že večkrat ta teden, v mojih sanjah.

Resničnost ubija. Sanje pa še bolj.

petek, oktober 13, 2006

Še ena o slovenskih blogih

Slovenska blogerska scena je, kakor pravi had, v fazi ekspanzije. Število blogov se vsakih nekaj mesecev podvoji, Bežeči norec je sestavil celo lestvico 10 znakov, kako prepoznati odvisnost od bloganja. Blog vsekakor postaja širši fenomen.

Posledica vikenda doma je, vsaj pri meni, gledanje televizije ob hkratnem delu na računalniku. In trenutno poslušam precej zanimivo debato o bloganju pri Polnočnem klubu (sicer ne samo o tem, ampak težišče je na blogih).

Eden od gostov je izpostavil zanimiv fenomen, ki se je razvil iz precej stare navade pisanja dnevnikov. Papirnata (če blog smatramo kot elektronsko) verzija je bila skrita, medtem ko so blogi, ki dejansko služijo kot nadomestek papirja, zelo ekstrovertirano usmerjeni. Ali preprosteje povedano. Če se je dnevnike skrivalo, zaklepalo in pozabljalo, je verjetno enaka vsebina namensko obelodanjena celotni populaciji, ki ga razume.

Če je to posledica oz. prednost anonimnosti ali ne, je težko reči. Anonimnost je zelo krkha zadeva, saj te dejansko ni. In bolj kot želi nekdo svojo identiteto skriti, bolj je za ljudi zanimivo (če je vsebina njegovega bloga zanimiva), da jo najdejo. Kar se prej ali slej zgodi.

Preblisk dneva

Kje napovedovalke skrivajo mikrofone? Če ne bodo na nacionalki cenzurirali, poglejte konec današnjega športa pri večernih poročilih, ko je kamera tekla nekaj sekund dlje, kot bi morala.

Zakaj za vraga...

... morajo na postajališču pred Pošto ljudje stati tako, da gre lahko ostali peš promet mimo samo v eni vrsti in se moram jaz vedno znajti za najbolj zasanjano študentko, ki se premika z infinitizimalno majhnim delom moje normalne hitrosti?

četrtek, oktober 12, 2006

Nostalgija

Danes sem iskal slike starih dogodkov. Motivacijski, Krakow, Dubrovnik, Praga in večina ostalih prestolnic vzhodne Evrope. Ko takole gledam nazaj, je bilo zadnjih pet let, kar sem jih prebil na faksu, neverjetno pestrih in zanimivih.

Nekdo je nekoč na našem informativnem rekel, da kdor ne študira, izgubi pol življenja, kdor pa samo študira, pa še drugo polovico. Zato, izkoristite svoja študentska leta, ne glede na to, kako vas mučijo. Vedno se najde čas za zabavo.

sreda, oktober 11, 2006

Stranka Rozina oz. Blogos

Za ljubljanske volitve župana in mestnega sveta se, ker v mestu nimam stalnega bivališča in volilne pravice, nisem pretirano zanimal. Tako tudi nisem vedel, kdo je na kateri listi za mestni svet. Sicer sem nekako imel v spominu, da kandidira tudi Luka Novak, nisem pa vedel, kdo je še vse del tima.

Sem pa danes poslušal Val 202 in predstavitev kandidatov, predstavila sta se Jankovič in Novak. Šele tu sem ugotovil, kakšna Blogos scena se je pojavila na Listi EUDS. Crnkovič, Koširjeva in Novakova žena. Lista EUDS ali bolje rečeno Stranka Rozina, Blogos ali kar vam s te scene bolj paše. Kot kaže, je lobij postal močan in blogerji upajo, da kljub temu, da pri kandidatu za župana nimajo možnosti, upajo na mesta v mestnem svetu. Pogumna ideja, in verjetno ne tako neumna, ker se je skoraj polovica predstavila širši javnosti. Rozina, Siol, mestni svet in denar. Logična veriga.

Pa naj še kdo reče, da se v Sloveniji ne splača blogati.

In ko sem že pri volitvah. Včeraj sem srečal Jankoviča in na račun županskih kandidatov "prijavil" en štos. Presenetljivo je Zoki štos pograbil in se začel pogovarjati. In na koncu je povedal še dve življenjski dejstvi. "Za dežjem vedno posije sonce" in "med tekom ne glej preveč bližnjih tekačic, ker se lahko zadeva konča boleče v pesku". Pa še kako prav ima.

torek, oktober 10, 2006

Preblisk dneva

Zakaj se hrib, ki se precej visoko vzpenja nad primorsko avtocesto, imenuje Nanos?

nano, (it) - pritlikavec, palček

ponedeljek, oktober 09, 2006

Morski psi so pravi psički

Legendarni film Jaws pravi, da so morski psi pravi stroji za ubijanje. Ampak ubijajo zato, ker so tako "programirani", ker drugega ne znajo in ker lahko samo tako preživijo. Če se v čeljustih znajde človek, njegova smola.

Ljudje pa popolni stroji za ubijanje. Ne, ker bi morali zaradi preživetja, ker drugega ne bi znali ali ker bi bili tako genetsko usmerjeni. Ljudje ubijajo zaradi veselja. Pa s tem daleč ne mislim dejanskega ubijanja z orožjem, ampak miselno, besedno in psihično ubijanje.

Ni mi vseeno, ker je bila tista izjava zelo nizka.

Dobre strani Ljubljane

V soboto sem že drugič šel peš okoli Ljubljane po t.i. Zelenem obroču in ugotovil, kako zeleno prestolnico dejansko imamo. Samo nekaj kilometrov (če sploh) od centra mesta imamo pravi gozd in precej neokrnjeno naravo, s čimer se lahko pohvali le malo prestolnic. Če takole gledam, bi dobra državna in mestna politika, ki bi dejansko prisluhnila potrebam meščanov (recimo, da bi se uresničile vse pametne ideje županskih kandidatov), lahko Ljubljano spremenila v edinstveno prestolnico.

Več slik tukaj.



Intervju z Jožetom Colaričem ali outsourcing težav

Včeraj sem poslušal na Valu 202 intervju z Jožetom Colaričem (če ga kdo slučajno ne pozna, gospod je generalni direktor in predsednik uprave enega slovenskih blue-chipov, Krke). Stereotipna vprašanja novinarke v stilu "vsak Dolenjec ima svojo zidanico in vinograd, kjer prideluje cviček" sem nekako preslišal, sem opazil pa nekaj stvari, ki so mi zanimanje vzbudila predvsem s strokovnega vidika.

Omenjeni gospod je sicer ekonomist, bivši turistični vodič po Jugoslaviji za petične zahodne goste še v času trdega socializma, več kot očitno izhajajoč iz turistično-gostinske družine, vendar že nekaj desetletij v Krki. In čisto sveže imenovani ekonomist leta. Vendar se mu pa kljub vsem tem letom izkušenj vidi, da pa ni farmacevt "po duši". Vsem, ki smo se in se še šolamo na Fakulteti za farmacijo, je slavna trojica kakovost, varnost in učinkovitost zaradi že mnogokrat slišanega zasidrana v podzavast in ob omembi katerekoli od trojice pomislimo na ostali dve. V intervjuju pa sem zasledil, da tega v njegovi podzavesti ni. Ne mislim reči, da bi katerega od pojmov pozabil omeniti, vendar se je slišalo, da so prišli iz zavestnega dela. Ker je to del posla, ki mu, kot ekonomistu, omogoča posel in uspešno poslovanje.

Tako nekako kot pogled na samo farmacevtsko industrijo. Sicer že davno, ampak minil je čas, ko so imeli zaposleni v mislih, nekje tam na koncu, dejstvo, da njihovo delo prispeva k boljši terapiji in vsem zadevam, ki jih to prinese za končnega uporabnika, za katerega vsi vemo, kdo je. Kot je jasno povedal g. Colarič, je vsa magija uspešnega (farmacevtskega) podjetja v uspešnem razvoju, ki prinese dobre izdelke, ki ob uspešnem marketingu omogočajo dobiček, ki spet omogoča nov razvoj in tako dalje. "Romantika" farmacije? Bodite resni, no.

V duhu, v katerem so ga menda sodelavci v odnosu do novinarjev označili kot velikega diplomata, je bil tudi njegov odgovor na zaplete z netransparetnostjo bioekvivalenčnih študij, ki je pred nekaj časa razburkala slovensko javnost. Nobena skrivnost ni, da v Sloveniji te študije tehnično in strokovno izvaja FFa v sodelovanju predvsem s Kliničnim centrom, deloma pa tudi z Diagnostičnim centrom na Bledu. Da je zadeva, vsaj kar se prostovoljcev tiče, organizirana na zelo visokem nivoju, tako v preteklosti, ko je bila odgovorna oseba že ena od treh legendarnih K.-jev na FFA, kot sedaj, lahko potrdim tudi iz prve roke. Večkratno. Gospod Colarič je zelo diplomatsko povedal, da Krka te študije "outsourca" preko Univerze v Ljubljani, oz. FFa, in pogodbeniki urejajo vse tehnične zadeve. Zelo lepo umivanje rok, čeprav je priznal, da fakulteto kot ustanovo visoko ceni. Roko na srce, verjetno bi (tudi) brez teh študij (kjer se samo honorarji prostovljcem gibljejo okoli slovenske povprečne plače, če je le razpolovni čas dovolj dolg), fakulteta nikoli ne imela novega prizidka, kaj šele obnovljene Plečnikove Stare tehnike.

Pa da ne bo izgledalo, da ga samo kritiziram. Pokazal je, da je s tem, ko je stopil v Kovačičeve čevlje, od svojega predhodnika prevzel tudi politiko vodenja kadrov. Pohvalno in redko v slovenskem prostoru. In, zelo poljudno je predstavil, kaj bioekvivalenčna študija pomeni.

Vsekakor, sodelavci imajo prav, v odnosu do novinarjev je pravi diplomat. In v odnosu do splošne publike še vedno pravi ekonomist. Kar pa ni nujno niti slabo.

torek, oktober 03, 2006

Obisk dneva

Po vseh "resnih" službah, katerih zaposleni na moj blog zaidejo v iskanju Nine O., se je danes pojavil še obisk dneva. Katoliška univerza nekje v Belgiji.

ponedeljek, oktober 02, 2006

Še en klasičen oktober

Še dobro se ni končal delovni dan tega meseca, pa že vidim, da se vse ponavlja od lani. Samo osebe so napredovale ali pa zamenjale mesta. Tako da je sedaj spet odprto mesto "refoška"...

Damn it, za vse skupaj, še najmanj za zadnjo zadevo.


(iz gole jeze nad vsem sem si downloadol nove Razočarane gospodinje in jih bom gledal zvečer)

sobota, september 30, 2006

Zver se je spet "izkazal"

Danes je v prispevku o zlatih maturantih na nacionalki minister Zver povedal med drugim: "...kajti od vas se pričakuje več kot od povprečnih in podpovrečnih...". Vsekakor netaktna, če ne žaljiva izjava. Iz nje lahko sklepamo, da s(m) vsi, ki so dosegli na maturi manj kot 30 točk, povprečni oz. podpovprečni. Sam sem jih imel 28, pa sem po mojem mnenju dosti uspešen. Pa imamo v naši generaciji še bolj uspešne, ki tudi niso imeli 30 ali več točk. Recimo Ž.

To, da je minister v isti (skoraj) isti koš vrgel 95% populacije maturantov, je neumnost. Saj sicer ni sam kriv, ker mu govore tako ali tako pišejo drugi. Napaka je torej nekje ne ministrstvu, ampak vseeno, minister bi ga pa mogoče lahko prebral, preden ga prebere. Če gimnazijci še vedno veljajo za bodoče intelektualce, bi lahko k temi pristopil bolj taktno.

Zgolj manjša neumnost, ampak popolnoma v skladu z delovanjem naše vlade.

petek, september 29, 2006

četrtek, september 28, 2006

Mojih 12 in še nekaj €

Bor mi je dal idejo.

WW5LEM

sreda, september 27, 2006

Še vedno...

...in vsak dan bolj te pogrešam.

torek, september 26, 2006

Prva obletnica

Če pomislim, da je minilo že celo leto od tega, ko sem diplomiral, se mi zdi, da tako hitro čas vendar ne teče, po drugi strani se je pa vmes zgodilo toliko zadev, da je pravzaprav kar logično. Ker je ravno obletnica, lahko naredim eno analizo, kaj od pričakovanega se je zgodilo in kaj se ni. Torej, ideja, da bom končno nekje na svojem (čeprav najetem, ampak vsaj novem), se seveda ni zgodila. Tudi mladi raziskovalec ni pravno gledano (semantično pač) ni uspelo, in temu primerno je tudi stanje na mojem transakcijskem računu, ki je približno enako kot lani takle čas. Ker ni bilo obilnega priliva denarja, se ni uresničila nobena od materialističnih idej (avto, prenosnik, telefon, ipd). To je od neuresničenih idej.

Od uresničenih idej sem (verjetno) naredil s študijem predpisane obveznosti za drugi letnik. Celo veliko večjo motivacijo za opravljanje pripravništva sem dobil. In bil sem na IPSF kongresu in na taboru.

Potem pa je seveda še en kup zadev, ki jih nisem planiral, recimo EPSA Autumn Assembly v Amsterdamu, ki se je izkazal za fenomenalno, pa par mesecev dela v Krki, pa še in še.

Če pod vse potegnem črto, mi je tale limonada, ki sem jo naredil iz limon, ki mi jih je ponudilo ali bolje rečeno dalo življenje, zelo všeč. Jaka mi je enkrat rekel, kako je bivša šefica ene od študentskih ogranizacij tožila, da saj denarja je dovolj, ko si v službi, samo kaj, ko nimaš časa, da bi ga zapravil. Časa sem imel v tem letu res na srečo dosti, za denar je pa še čas ;-)

ponedeljek, september 25, 2006

Egoizem ali altruizem ali nekaj vmes?

Kot mlad, nadebuden bodoči bruc farmacije sem imel velikopotezne ideje, kako bom lahko sam prispeval s dobrobitu človeštva. Cilji sedaj se še vedno niso spremenili, le da vključujejo tim in da namesto "kaj" vsebujejo "kako". Prava učinkovina, v pravem odmerku, na pravem mestu, torej "kako" ali strokovno gledano, "farmacevtska oblika". S tem sevede na podcenjujem kemije (če ne drugega, bakterije se bodo vedno spreminjale hitreje, kot bomo premagovali resistenco, npr), ampak velik del razvoja sedaj temelji na tehnologiji. Tako so se moje ideje/želje sedaj preusmerile v iskanje boljše oblike. Kot dolgoročni cilj oz. moj prispevek razvoju, terapiji, komplianci in dobrobitu.

Se je pa temu pridružil še en, bolj egoističen cilj. Večina študentov, razen redka izjema Ljubljančanov in okoličanov ter tistih, ki imajo bogate starše/sorodstvo, se poleg z izpiti sooča tudi s povsem praktičnimi problemi. Kje bivati, kako najti primerne sostanovalce, kako imeti srečo najti ustrezno stanovanje z normalnimi lastniki, ki ne težijo. Verjetno si vsak, ki bo ostal v prestolnici, želi čimprej svoje, lepo in svetlo, toplo stanovanje, če je sreča še na dobro lokaciji in z garažo nekje spodaj.

Tale dvokomponentni sistem je verjetno rešljiv, zato mu moram dodati še zaplet. Že pred diplomo sem ugotovil, da je, tako kar se tiče bivanja, prehrane in nasploh statusa, najbolj optimalna zaposlitev kot mladi raziskovalec. Lani pač ni bi bilo sreče, letos pa je šla v napoto birokracija. (ker nisem Jack Bauer, me življenje ni vprašalo, kakšno sadje želim, ampak mi je ponudilo limone). Tako moram sedaj narediti limonado.

Torej, glede na okoliščine, moja in splošna dilema? Kaj nas žene, da kratkoročno delamo stvari v svojo škodo (stanje je slabše, kot bi bilo, če tega ne bi počeli), da bomo potem nekoč sami na boljšem in mogoče s tem, ko bomo osvojili nova znanja in izkušnje, prispevali s splošnemu dobremu. Specifično: zakaj recimo trenutno na lastne stroške študiram, ko bi pa vendar lahko s svojo izobrazbo delal za lepo nadpovprečno slovensko plačo in vsaj deloma ugodil svojemu egoističnemu cilju? Saj približno vem, da je gonilo nadaljevanja študija bolj kompleksno, ampak kaj, če ne bi bilo. Če bi se moral odločiti med dolgoročnim, altruističnim, in kratkoročnim egoističnim ciljem? Kakor se poznam, bi se verjetno odločil sicer enako kot sedaj. In poznam veliko ljudi, ki delajo in razmišljajo podobno kot sam (vsaj Jasna je potrdila, ampak moje ocene, koliko je takšnih intuziastov, pridejo v statistično verodostojne številke).

Kaj nas torej žene in ali bi bil svet kaj drugačen, če takšnih ljudi ne bi bilo? Če bi vsi zgolj gledali na svoje egoistične cilje?

petek, september 22, 2006

Kovačeva kobila na Filozofski fakulteti

Na poti med ustanovama (na žalost me morem reči hišama, čeprav se mi je ta izraz za organizacijo usedel na jezik/tipkovnico), kjer zadnjih nekaj tednov preživim večino dneva, FFa in CTK, se je pojavila moda listkov. Listki na parkiranih vozilih, ki so oskrbovali otvoritev ene fancy trgovine s stanovanjsko opremo na vogalu Igriške, grozilni - "Parkirali ste na mestu, kjer parkiranje ni dovoljeno. Naslednjič bo vozilo odstranjeno" - zataknjeni za brisalec parkiranega vozila pred FF, in opozorilno-informativni - "Vozilo je v okvari. Nek priimek na Š, se ne spomnim, kateri."

Potem pa še največja cvetka med njimi. Na vratih ograje notranje parkirišča omenjene ustanove. Citiram (če bi ta računalnik imel BT, bi priložil še sliko): "Ko parkirate obvezno zaklepajte vrata". Ustanova, ki producira "cvet" slovenskega slovstva in slovničarstva, si privošči takšno umetnijo. Saj ne razumem, kaj je hujše, navodilo, da naj med parkiranjem zaklepam vrata ali, če stavek verjetno razumem tako, kot je želel semantike in jasnostni neuki pisec, da manjka več kot očitna vejica. Priznam, alergičen sem, ko ljudje pred in po vrinjenih stavkih ne pišejo vejic. Alergičen sem ob neuporabi dvojine in rodilnika. Posebej v javnih medijih. Ampak, dejstva, da omenjenega opozorila ni nihče prebral oz. da ga verjetno zaposleni na FF skoraj morajo prebrati in ob tem ne ukrepajo, pa ne razumem.

Upam, da se bo stanje popravilo. Je pa še vedno prikaz kaotičnega stanja in neznanja na naših fakultetah.

četrtek, september 21, 2006

Spet Nina Osenar

Omenjena damica (ki se kdaj pa kdaj ne obnaša kot popolna kokoš) je zadnje čase glavna atrakcija na slovenskem spletu. Lepo in prav, in popolnoma skladno s slovensko mentaliteto in sposobnostjo navezovanja medosebnih stikov. Ampak zakaj spet pišem o tem damici? V statistiki bloga sem zadnje čase zasledil povečano število obiskov s strani fino.si. "Zanimiv" koncept, samo ni mi jasno, kaj dejansko hočejo doseči. Kaj sploh delajo?

Kakor sem utegnil videti, po slovenskem in tujem spletu pobirajo vse zapise o slovenskih in tujih zvezdah in zvezdicah. Lahko kratkočasno branje, kdor ima preveč časa. Samo komu se le da brati, kaj bo popoln neznanec napisal o kakšni slovenski zvezdici in še bolj, nekdo ima očitno preveč časa, da takšne zadeve celo išče.

In še nekaj popolnoma nepovezanega. Zadnje čase se mi je prikupil lasten besedni umotvor "(zgolj) z ene (moje) strani argumentiran pogovor". Zadnjič mi je sosed, s katerim si (na žalost) delimo dvorišče, tečnaril glede poklopa na vratih. Ker pač nisem človek, ki bi delal zadeve brez razloga, sem ga (v pričakovanju, da razlog ne bo "ker sem jaz tako rekel") vprašal zakaj. Seveda je spet padel na testu inteligence. Potem pa nisem bil več tako zloben, da bi mu rekel, da se mi res ne da imeti z njim "z ene strani argumentiranega pogovora". To so pa dobrososedski odnosi. Z veliko mero cinizma.

sreda, september 20, 2006

Kevin Spacey in samo resni

Na trenutke se počutim kot Kevin Spacey iz Ameriške lepote. Tečem, sem v procesu nabave uteži (vseeno, ne kadim ničesar, moji bivanjski pogoji so nekaj log enot pod tipično hišo ameriškega predmestja in najbrž nimam tako norih sosedov (da bi me ustrelili)). Po drugi strani pa se teh nekaj dni počutim kot povprečen Japonec. Zjutraj grem okoli sedme in se vrnem okoli osme ali devete zvečer, ko ostane čas za tek in mogoče kakšno nanizanko. That's it. Vse za ljubi naziv in posledično boljše pogoje enkrat, ko mi vse uspe.

In v ta urnik mi je včeraj uspelo vriniti še ogled enega stanovanja. Prav lepo, odlična lokacija in nepretirana cena, ampak "samo za resne". Kjer resnost pomeni, da najemnino plačaš za leto naprej. Damn it. Še ena zima v Rožni? Čedalje bolj kaže tako, razen, če se ne zgodi statistična anomalija ali laično čudež.

nedelja, september 17, 2006

Poročilo o napredku

Kakšen mesec nazaj sem si postavil nekaj ciljev. Nič presneto težkega, zahtevnega, šlo je bolj zato, da vidim, koliko še imam samokontrole. Kakšno je stanje po enem mesecu?

  • PST je padel še pred koncem avgusta, zelo simpatično in bo vsekakor potrebno ponoviti
  • moja "klasična" tekaška pot je sedaj spet v času izpred dveh let
  • 82? Počasi, ampak bo.
Moram reči, da je rekreacija ena od zadev, nad katero se zadnje čase ne pritožujem. In moja samodisciplina. Ko bi že razmerji prihodki/želje in potrebe sledilo temu :-)

sobota, september 16, 2006

Zakaj?

Danes je na slovenski blogerski sceni opaziti precej nejevolje, jeze, tečnobe, negranja in pesimizma. Je pač tak dan, da nikomur nič ne paše. Čeprav sta dve izjemi, današnje družinsko kosilo (z moje "gurmanske" strani) in Ulino veselje ob zbiranju idej za kopalnico (z blogerske scene). Drugače sem pa ves tečen, imel sem namen napisati članek, pa mi Primož ni povedal, koliko ga plača, po goli neumnosti sem DVD zaklenil na regijo 1 (hvalabogu za DVD Region+CSS Free in še eno stran, podobno Altavisti ;-) ), in zaradi gole lenobe se mi ne da brati sicer zanimivega Crnkoviča, ker je prvi neprebran post v nerazumljivem jeziku ( vsaj za našo politiko izgleda tako)...

Torej, zakaj:

  • mi danes ne paše skoraj nobena pesem moje playliste
  • hočem kar naenkrat svoja Okna vizuelno pretvoriti v Visto?
  • sedaj, ko sem se odločil, da bi se preselil, ni nobene proste enote na Novi Grbini (vsaj ne primerno za moj žep)
  • bo cel vikend deževalo
  • imamo doma LCD TV, v svojem bednem (najetem) stanovanju pa še kabelske ne morem imeti?
In nenazadnje, zakaj te moram tako presneto pogrešati?

petek, september 15, 2006

Nina Osenar

Nina Osenar je sodeč po tem menda najbolj iskan termin na Najdi.si. Če je temu res tako, potem niti ni čudno, da je omenjeni blog, ki je zadevo objavil, med najbolj aktivnimi (torej posledično branimi) blogi na Blogosu. Torej, Blogos.

Kakor Siola zaradi tehnične nesposobnosti nisem nikoli maral (podrobnosti tukaj), pa se mi je njihov portal vedno zdel precej zanimiv. In potem so kar naenkrat naredili, brez da bi se o tem po slovenski blogerski sceni veliko govorilo, Blogos. Poleg nadležne reklame na strani nimam nobene pripombe. In glede na to, kdo ga ureja, in kdo od znanih bloga, in kdo vse je že prestavil tja, bo portal verjetno več kot uspešen. Pa še pred Bloggerjem ima prednost, da je slovenski. Me zanima, kateri od ponudnikov (glede na to, da za Bloggerjem stoji Google, pričakujem še par zadev, ki me sedaj motijo), Blogos ali Blogger, bo pri nas uspešnejši...


(če ste zguglali sem v iskanju Nine Osenar in vas zanimajo "vroče" in "pikantne" slike, kliknite sem)

četrtek, september 14, 2006

812,-

Nekaj časa nazaj je Marko Crnkovič, ki je ravnokar odprl blog pri Siolu, ki ima strašne probleme s T2, katerega vodja je bivši Siolovec Kramberger, ki... Zašel sem, ne mislim biti rumeni tisk (čeprav, novic mi ne manjka, vsaj za bazo ne...)

Torej. Nekaj časa je Crnkovič pisal o po njegovem provokativnem oglasu za Amis, nato pa se je v komentarjih razvila debata o psihologiji oglasov. Menda je bil ta Amis začetni podoben temu (poševno moji komentarji):

Jaka K.

Nima hitrega interneta. (roko na srce, v 21. stoletju dostop mora biti stalen in hiter, drugače se ne zasluži imena internet)

Rad gleda filme.

V drugi različici so prečrtali prvo postavko in spomovirali Amis ADSL. Oglas naj bi menda bil provakativen, ker je zagovarjal kršenje avtorskih pravic. Kdo ima prav in kdo ne (jaz še vedno mislim, da je stvar interpretacije in oglas cilja na "pokvarjeno" miselnost prejemnika, kot večina ostalih).

Sedaj se je pa (vsaj po Ljubljani) pojavil nov. Mislim, da sem med Savsko in centralno železniško in avtobusno sramoto, ups, postajo, naštel kar tri (ni čudno, če pa imamo v skoraj centru mesta toliko prelepih dvorišč in neurejene okolice "elitnih" stanovanj na Kotnikovi). Je izjemno enostaven, saj izgleda kot velik napis:

812,-

Moja interpretacija je, da gre za ceno. Verjetno v €, toliko tolarjev skoraj nič ne pomeni. Samo kaj pomeni? Prva ideja, ki mi je padla na pamet je, da gre za ceno kvadratnega metra stanovanja v prestolnici. Realni ceni gradnje, ne multipliciranim "elitnim" verzijam. (Mimogrede, ste opazili, da vse spletne strani novogradenj stanovanja označujejo kot luksuzna ali elitna? Mogoče po ceni, nikakor pa po lokaciji in izdelavi...)

Ampak zakaj bi kdo to objavil? Mogoče gre za predvolilni plakat, ki prebivalcem obljublja stanovanja po takšni ceni?

Zbiram predloge...

sreda, september 13, 2006

Baza

Od zadnjega posta, ki sem ga napisal sem, je minilo že kar nekaj časa, tako da sem na Siblogs padel v skupino "Osveženi manj kot 7 in več kot 3 dni nazaj". Razlog je seveda bližajoči izpit, ker večino dni preživljam ob učenju in pitju belega čaja z ingverjem. Ta naj bi menda celo stimuliral prebavo, oba izvlečka skupaj pa naj bi delovala stimulativno in čistilno. No, pri meni ne, ker sem sedaj bolj podoben hodečemu polmrtvecu (ali tako, da boste vsi razumeli, zombiju). Sem pa danes končno zagovarjal seminar za prihajoči izpit. Še ena obveznost manj.

Sicer pa nisem mislil pisati o tem, ampak o tem, da sem med pregledom statistike ugotovil, da ima določeno bazo bralcev. Indici: znani IP bloki, brez napotnega URL-ja, pa tudi številki obiskov in ogledov strani sta nevarno blizu (sedaj sem postal spet vešč interpretacije grafov). Vseeno, baza, lahko bi oddala kakšen komentar ;-)

Sem pa ugotovil še nekaj novega. O razliki med zelenih in črnim čajem smo poslušali (ali bodimo iskreni - prebrali) pri "rožicah", danes pa sem ugotovil, kaj za vraga je beli čaj. Kot ponavadi je čisto preprosto, gre na menda najbolj priznan čaj, ki ima na svojih listih opazne bele dlačice. Po sestavi je podoben zelenemu (tein, ja), samo menda boljšega okusa. In za kilogram listov jih menda potrebno ročno nabrati kar 30.000. Glede na ceno (manj kot € na liter) v ta podatek močno dvomim. Ali pa izvajajo ekstrakcijo s superkritičnimi fluidi (kar pa spet močno dvomim).

petek, september 08, 2006

S60 White (3)

Kdor čaka, dočaka, so rekli stari ljudje in ta pregovor še vedno drži. Nekaj dni nazaj sem na statistiki gledal, kako vse ljudje pridejo do tega bloga in videl, da je celo na prvih dveh mestih, če kdo išče "S60 White". Tema za telefon, ki sem jo iskal, ker je bila samo za tretjo generacijo S60, moj telefon pa je druge. In ki je nisem našel.

Long story short, temo sem preko nekaj korakov našel in sedaj krasi moj telefon. In kdor čaka, dočaka.

(if you just googled here looking for S60 White theme, you can download it here)

četrtek, september 07, 2006

Zakaj doma?

Ko sem se z Matevžem nekaj tednov nazaj pogovarjal o delu v tujini, me niti ni toliko res zamikalo, da bi šel sam preskusit to zadevo. Danes pa sem nekaj o tej temi rekel še z Matejem, ki se je ravnokar vrnil iz Avstralije (in se strinja, da je na ponudbo: nekaj tisoč AUS dolarjev, zagotovljena služba (in bivanje) ter enosmerna karta za deželo "down under" zgolj: "Kdaj je let?") in ugotovil, da me dejansko po tem, ko bom naredil še preostale izpite na podiplomcu, prav nič ne zadržuje v Sloveniji. Ideja, da bi šel naslednje leto delat v tujino za kakšno leto ali dve, se mi zdi prav uresničljiva. Ker računam, da naš podiplomski program ne omejuje geografsko, kje naj bi obveznosti opravil, ker vem, da je naša fakulteta dobro povezana s tujino in ker tudi UL ni ravno neznana (pa še kakšen sklad je gotovo za to), me resno mika, da bi se spravil v kakšen London ali na Nizozemsko. Ker smo vsi v EU, (prevelikih) birokratskih težav ne bi smelo biti, plača je v tujini precej boljša kot pri nas, izkušnje so vedno dobrodošle in če ne sedaj, kdaj pa si lahko kaj takšnega privoščim. Ko opravim tale izpit in se dokončno dogovorim še za pripravništvo, se bom kar resno spravil iskat možnosti.

Mogoče bom čez dobro leto in pol pisal od kje bližje ničnega poldnevnika.

Uporabniku neprijazna navodila

Včasih, ko sem bil bolj kot CTK redni gost čitalnic NUK-a, torej v času, ko sem bil bolj ali manj še nadebuden študent začetnih letnikov farmacije in zatorej bolj podkovan splošno kot strokovno, je ena od administratork omrežja v NUK-u omenila, da njena hči na FF dela diplomo o neprijaznosti navodil za uporabo zdravil ali lepo "po domače" PIL-ov (pacientov informacijski listek). Verjamem, da je kar držalo, ker so le ti bili včasih res suhoparni in polni neuporabnih podatkov, ki so ljudi bolj prestrašili kot spodbudili k uporabi. Časi so se spremenili, jaz nisem več naiven študent začetnih letnikov (v bistvu sem, ampak ene stopnje višje in nisem več naiven), ampak kar trdno pristan na (krutih slovenskih) realnih tleh, tako so tudi PIL-i postali pacientu prijazni. Namesto golega naštevanja (tega nas je, nas in nas bo naučil slovenski šolski sistem) dobi bolnik (ali uporabnik life-style zdravila, da ne bom delal diskriminacije) Q&A listek. Lepo, prijazno in za razliko od prej verjetno ne opazi in se sprašuje, kaj za vraga je hidroksipropilmetilceluloza, kaj dela polivinilpirolidon (splošen uporabnik tako ali tako pozna bolj ali manj PET (polietilentereftalat) - (vsi pijemo pijače) in PVC (stari dobri polivinilklorid) ) in kako sta lahko v tableti skupaj natrijev hidrogenkarbonat in citronska kislina (to je pa praktično, kuhinjsko, takorekoč) znanje).

Torej je, in edino pravilno je tako, stanje prijaznosti, transparentnosti in uporabne vrednosti primerno visoko. Za razliko od vsakdanjih izdelkov. Tako sem danes na tetrapaku Native (must be za učenje, zeleni čaj in limona) prebral nekatera od "navodil za uporabo". Mislim, da nizozemska naročajo, da je treba pijačo po odprtju potrebno hraniti na hladnem in spiti v treh, češka pa da v dveh dneh. Nekatera tega sploh ne omenjajo, Srbi pa so verjetno najbolj paranoični, kajti tam pa piše, da je izdelek dietetičen, specificirane so določene koncentracije sestavin in napisan je celo priporočen dnevni odmerek za standardno osebo (70 kg). Največja cvetka pa se je pojavila v slovenskem delu. Tu nam namreč priporočajo, da naj pijačo, ki jo po odprtju hranimo na hladnem, spijemo v najmanj treh dneh.

A takoj je torej potem ne smem?

sobota, september 02, 2006

Lenoba, cesta na Lopato in slovenski blogi

Odkar sem pred nekaj urami prišel domov, se mi prav nič ne da. Razlog za lenobo je malo manj kot 70 km kolesarjenja, ki sem ga danes opravil, popolnoma brez kakršnekoli kontrole. Včeraj sem iz Ljubljane vzel napačen pas za pulzimeter, po več kot šestih letih pa je nekaj pičilo tudi moj števec za kolo. Tako se kolesaril čisto po občutku, in očitno občutek za rekreacijo ni vedno dovolj. Torej sem sesut.

Zato sem šel brat nekaj slovenskih blogov, ki so se mi zdeli zanimivi. Ker se mi res nič ne da, ne bom dal nobenega specifičnega linka, ampak kar povzetek. Če ste našli pot do sem, se boste že znašli. Priporočam, ker imamo Slovenci nekaj dobrih in zanimivih piscev in ker smo pač narod na sončni strani Alp, je v besedilih najti veliko zavisti in nevoščljivosti (mislim, da prednjači MC kot osovraženi, da ne bo pomote).

In potem sem preveril še klimo pred županskimi volitvami. Ko sem šel od Lopate proti Celju, me je na moje presenečenje pričakala razrita cesta (ampak razrita z namenom rekonstrukcije, ker razrita je bila tudi doslej). To je, odkar pomnim in tam kolesarim, najslabša cesta, ki vodi iz Celja. Očitno se Šrot, sedaj ko je objavil (ali bolje potrdil) kandidaturo za celjskega župana, uvidel, da si lahko tu nabere kar nekaj političnih točk. Kot si jih je že Janković. Ali bolje, kakor mu jih je s svojih diletantskih obnašanjem naša vlada. To, da vlado mara čedalje manj ljudi, je jasno. To, da v procesu gospodarskih čist počistijo tudi enega od najuspešnejših predsednikov uprave in ga nadomestijo s prepotentnim malinavcem, se je zdelo normalno vladi. Tako se meni zdi povsem normalno, da ga podpira 47% naključno izbranih anketirancev.

Pa nisem len samo jaz, očitno je tudi Sitemeter, ki se mu ne da meriti prometa na tem blogu...

petek, september 01, 2006

Zeleni trend

Zadnje čase opažam, da se po prestolnici pojavlja večje število G.D. grafitov. Ponavadi pretirano veliki posebej grdo izpadejo na novih fasadah. Saj jih je tudi v središču dosti, ampak res najgrše izpadejo na kakšni novi fasadi v rezidenčnih okoljih. Saj je lepo in prav, da fantje (in mogoče kakšno dekle) podpirajo svoj klub, samo tole pa res izpade grdo. In gotovo ne pripomore k dobremu glasu Zmajev.

Zadnja žrtev je bila FFa. Prav grdo, ampak se bodo vsaj okoliški srednješolci, ki hodijo tja kadit, ker si pred bližnjo SŠ ne upajo, počutili mogoče malo bolj domače.


četrtek, avgust 31, 2006

Časovno potratne igre

Ula je posredno kriva, da sem danes do pol štirih zjutraj igral Sudoku (papirnato verzijo, ki je mimogrede težja, ker te ne opozarja na napake), danes pa sem na internetu našel še eno zanimovo igro. Bolj gre za poznavanje Slovenije (boste presenečeni, kako slabo poznamo našo državo). Klik na lastno odgovornost.

torek, avgust 29, 2006

Match Point

Na poti v Avstralijo je bila ena od stvari, ki me je držala pokonci (poleg sosedov) julijski spored na letih Austrian Airlines, oz. bolj natančno Match Point. Mislim, da sem ga že prej doma gledal trikrat, potem sem ga gledal vsaj dvakrat na poti do in iz down under, in sedaj že dvakrat avgusta. Ker vedno odkrijem nekaj novega, ker je Scarlett preprosto fenomenalna in ker je film prava droga. Vsekakor, zelo priporočam.

Sem pa zadnjič gledal že zahvale in igralsko zasedbo na koncu do konca in ugotovil, da je ne majhen del in nepomemben del filma prispeval Slovenec. Dve operni ariji, ki se pojavljata skozi velik del filma namreč poje Janez Lotrič. Vsekakor boljša "vloga" kot vloga kateregakoli slovenskega igralca v znanih filmih... Sicer je lahko menda vsak zvezda, samo našim igralcem to ne uspeva v tujini. Še vedno, dramske igralce imamo na odlične. Me prav zanima, kaj ima Drama pripravljeno za naslednjo sezono.

ponedeljek, avgust 28, 2006

Angleži nam napovedujejo temno prihodnost

Jin je na svojem blogu pred časom omenil slovensko nepremičninsko problematiko. Je realnost in ničesar ne moremo narediti. Vendar, če gre verjeti Financam in angleškim novinarjem, se nam obeta res črna nepremičninska prihodnost. Napoved pravi, da se bodo cene v najbolj želenih krajih (prestolnica, Obala, Gorenjska) dvignile do 250%. Ker predvidevam, da se plače pač ne bodo povečale za toliko, se nam res slabo piše. Z drugimi besedami, trg bo poln "crapy" starih stanovanj, ki jih nihče noče, nova pa ne bodo dosegljiva. In država bo stala križem rok. Kot ponavadi, ker bo z davki kupila še kakšno letalo ali zgradila vladno palačo.

Slovenija, radi te imamo.

Ali pač?

Drugi cilj je padel

Ker sem trmasta oseba, sem se odločil in res v soboto prehodil celotno PST. Vsega skupaj je malo več kot 37km, in porabil sem malo manj kot pet ur in pol. Naporno, ampak vredno truda.

In še ena strokovna zadeva. Danes je na prvem programu nacionalnega radia v Studio ob 17 bil gost Bojan Doljak. Arhiv najdete tukaj, če niste poslušali in želite.

petek, avgust 25, 2006

Kebab in malo slovničnih pravil, prosim

Prej popoldne se mi je zahotelo kebaba, in ker imajo najboljšega za najugodnejšo ceno pri Konkurenci, sem se odpravil tja. V vrsti (bolje rečeno mimo nje) sta stala dva uslužbenca bližnjega javnega podjetja, en je že naročil in plačal s tisočakom (torej ravno na dva). Pogovor je bil nekako takšen (U: uslužbenec neslovenskega porekla, S: stranki 1 in 2):

U: En'ga?
S1: Ma, dej dva...
U: Kaj boš notr'?
S2: K'r isto mi dej.
U: Misliš enako?

Priča (jaz) se v tem trenutku ni mogla ubraniti smeha.

E-bolnišnica

Včeraj sem na "čudoviti ograji", ki moti pogled na gradbišče novega Šumija, zasledil precej izvirno reklamo za nov HP-jev Dual core prenosnik, zato sem zadevo moral preveriti. Predvsem ceno, ampak zgolj iz radovednosti. Sem pa potem na slovenski HP strani zasledil zanimivo novico.

HP in izbrani partnerji nameravajo v Trondheimu opremiti bolnišnico z moderno tehnologijo. Tako bi celoten sistem deloval centralno in hierarhično, zato bi lahko vsak od osebja imel na svojem prenosnem sistemu (dlančnik, table PC) podatke, ki jih rabi. Tako bi odpadli problemi izgubljenih in analogno nenatančnih CT in podobnih slik, nečitljivi pripisi in podobne imperferkcije, s katerimi se ubada zdravstveno osebje. Celoten proces naj bi bil končan do leta 2008.

Kdaj bo to v Sloveniji? Recimo takrat, ko bodo klinični farmacevti uveljavljeni in primerno plačani, torej primerljivo z zdravniki. Moja aproksimacija je nekje 2015-2020. Pesimistično? Ne, zelo realistično, posebej, če je zdravstveni minister podobnega formata kot Bručan.

četrtek, avgust 24, 2006

Prvi cilj padel

Zadnje čase se presenetljivo veliko rekreiram, kar ima veliko pozitivnih učinkov. Po energiji do dobri volji sem počasi na poti do dobre volje cimra, poleg tega sem pa vedno manj lačen iz dneva v dan. Sinergija. Pač, imam dosti časa in brez težav sledim ciljem, ki sem si jih postavil. Vzpostaviti podobno stanje kot pred dvema letoma, tako in drugače.

Zadnjič sem si zadal, da bom:

  • "padel" nazaj na 82 (še ne, ampak na poti)
  • spet pretekel mojo klasično turo v enem kosu (včeraj)
  • prehodil PST (če bo vreme, ta vikend)
In prav simple je vse skupaj, če le imaš voljo in odločenost. Sedaj si bom samo še rekel, da bi imel svoj flat in eno veliko varno limuzino. Če bo šlo še to tako lahko :-)

sreda, avgust 23, 2006

Pravilo štirih

Včeraj zvečer sem začel brati nekje na polovici knjige, ker me dotlej ni potegnila vase. In potem sem jo požiral, od osmih zvečer do pol štirih zjutraj ter danes od pol devete do dveh, ko sem jo končno prebral. Govorim namreč o Pravilu štirih, eni boljših fikcij zadnje čase. Če ste prebrali Ledeno prevaro (Deception point), Šifro in ostale knjige Browna ali podobih avtorjev, potem morate prebrati še Rule of Four.

Nasvet, kako v knjigi bolj uživati in še prihraniti več kot 10€. Kupite angleško paperback verzijo, ki stane okoli dva tisočaka (vsaj v Konzorciju jih imajo na zalogi).

torek, avgust 22, 2006

Odločalo bo vreme

Čudovito vreme mi je zadnjih nekaj dni pisano na kožo. Čeprav sem zadnjič usul na kolesu in me še vedno malo boli koleno, me ni ustavilo, da ne bi spet šel testirati kondicije. In ker sem bil več ko zadovoljnen, sem se odločil, da bom v nedeljo, če le ne bo vreme slabo, prehodil PST. En mesec pred končnim rokom, in verjamem, da mi bi uspelo brez težav. Če le ne bo kakšen zoprn žulj v napoto.

In naredil sem še eno zadevo. Blog sem pretvoril v Googlov Beta Blogger, ki je mnogo bolj fleksibilen in WYSIWYG je, ker se mi res ne da ukvarjati s pisavami in barvami. Priporočam.

nedelja, avgust 20, 2006

Siol noče mojega denarja

Sicer dvomim, da je kdo prebral opis bloga, vendar če ga je, je zasledil en precej čuden stavek: če bom v bližini dostopa. Zgodba ni prav nič pretresljiva, samo sem pa prišel do enega razmišljanja glede tega.

Politika naše države in mestnih oblasti naše prestolnice študentom, ki nimajo ravno ravno nadpovprečno bogatega družinskega proračuna, nameni recimo sobo ali pol v ne manj kot 20 let stari stavbi, pohištvom iz časa, ko je bil socializem še vedno višek umetnosti (pravilne, ravne oblike in dolgočasne barve). Ker je za študente seveda vse dobro, so razni samoinicitivni dodatki bolj redkost, ki jo je treba iskati z stadionskim reflektorjem na par m2. Kabelska, ja, če je že res treba in če je oddajano stanovanje v bloku, kjer je pač poceni. Stalni dostop do interneta. Kaj je že to? Aja, to, kar mulc cele dneve dela, samo, ker mali nič pametnega ne odnese, potem resni študentki, ki se morajo učiti, ne rabijo.

Stiliziram, pretiravam in mogoče celo kompliciram. Ampak sliko pa sem ustvaril.

Torej, nekaj let nazaj sem prišel na idejo, da bi bilo zelo pametno, da bi imel tudi med tednom kadarkoli možnost takole sredi noči bloditi po spletu. Kakšne možnosti? Bom začel z najbolj banalnimi.

1. Dial-up? Ne hvala, nisem ne mazohist, niti nimam preveč denarja.
2. xDSL?
a) Dve leti nazaj - Torej, pošljem online prijavnico in poizvedbo. Tam je bil en neumen stavek, da moja preveriti tehnično izvedljivost. Ja, pa kaj še, skoraj center prestolnice da ne bi bil pokrit. Zgodilo se je točno to. Presenetljivo vljudni gospod iz Siola se je potrudil in me celo poklical na mobitel, da mi sporoči novico.
b) v zadnjih nekaj mesecih - Spet naredim isto, ker sem vztrajen. Tokrat se niso niti potrudili, da bi me poklicali na mobitel, ampak so poskusili na stacionarni telefon, dvakrat v času delovnika. Ko me seveda ni bilo. Ko me je končno razkurilo, da me ne obvestijo, sem jih poklical nazaj, vendar je bila števila vseskozi zasedena.
3. Kabel? Telemach hoče samo za priklop (napeljava je do hiše že pripeljana, ker sta v objektu dva uporabnika) 80.000, in potem še stroške priključitve na storitev kabelskega dostopa. Vseskupaj okoli 400 €. Absurdno.

In kakšne zaključke sem potegnil iz tega? Siol noče mojega denarja, ker sem jim niti ne ljubi me o tem obvestiti. Očitno so kontaktni podatki (mobilna številka, e-mail in nenazadnje še fizični naslov) zanje neuporabni. Telemach se obnaša kot največji monopolist. Iz te zmede ne bo dostopa.

Zato sem iz čiste trme in jeze do malomarnega odnosa do strank sprejel odločitev, da se niti ne bom trudil in iskal ugodnih akcij. Če nočejo mojega denarja (Siol) oz. ga hočejo nenormalno veliko (Telemach), potem ga pač ne bodo imeli. O tem imam vsaj zadovoljstvo, da lahko pogledam celo epizodo Losta, 24 ali CSI, brez da bi me kdo motil na Messengerju ali da bi moral nekaj nujno zgooglati. V končni fazi je ignoranca "velikih" skoraj darilo meni. Pa še spat se spravim lahko ob normalni uri in brez rdečih oči. Včasih se je prav lepo upreti kakšnemu trendu. Pa čeprav nisem najbolj znan po tem, a ne, sosed?

sobota, avgust 19, 2006

Zarota vozil s kolesi

Še sam ne vem, kaj sem naredil narobe, ampak zadnja dva dni me vozila s kolesi nimajo rada. Tako je avto terjal, da ga registriram, danes pa me je na cedilu pustila še specialka. Sicer zahvaljujoč SPD-ju, ki ga uporabljam, z enim spominkom lepe kraste. Torej, na čudovito sobotno dopoldne vožnje po Savinjski dolini mi je po 50 km sredi Celja spustila zračnica. Ne spustila kot premalo napoljnena, ampak predrta. Na srečo imam v savinjski prestolnici še veliko znancev iz srednje šole, tako da zadeva ni imela neprijetnih posledic v obliki pešačenja. Še enkrat hvala, Matevž.

In ko sem se vračal iz Celja s kolesom v prtljažniku, s svojim, sveže registriranim vozilom, se mi zadaj prilepi mladenič z nekaj let starim Golfom GT1. Domačini verjetno veste, kako je križišče v Medlogu proti Levcu prikladno za prehitevanje ljudi, ki vozijo po vašem mnenju prepočasi. In to misli tudi omenjeni mladenič. Klasična sitaucija: vozilo z X enotami moči (moje) in vozilo s 3X enotami, ki ga ob spremljavi brhke dame vozi omenjeni mladenič bi po vseh "pravilih" morala biti nepravičen boj. Na njegovo žalost je mladenič pozabil, da je včasih bolj pomemben pravočasen in kontakten štart brez vrtenja koles v prazno. Kar mu ni uspelo, zato sem iz dvoboja prišel kot zmagovalec. Da bi pozdravil ranjeni ego, je mladenič besno prehiteval na poti naprej. Ker je našel še kompetetnega sotekmovalca, je bil verjetno še bolj vesel. Kljub temu smo vsi nekaj km stran stali skupaj na semaforju. Pa sem se jaz držal omejitev.

Torej, draga mladina z za vaše izkušnje premočnimi vozili, po ravni cesti zna vsak pritisniti na plin. Ampak to še ne naredi dobrega voznika.

petek, avgust 18, 2006

Prometne cvetke

Naša Policija ima zelo nepregledno in oblikovno popolnoma nedovršeno stran. Ima pa vseeno na tej strani rubriko "Prometni prekrški" z najzanimivejšimi posnetki nepravilne vožnje po naših cestah. Od popolnoma benignih, kot je uporaba mobitela, do zelo (moje neodobrovanje se veča z naštevanjem) malignih avtomobilskih in motorističnih prekrškov do kralja - lokalnega mulca, ki na sesalcu (za nepoznavalce - zaradi ogabnega zvoka in nepriljubljenosti med splošno populacijo - skuterju). Lepo in prav, da se otroci novopečenih slovenskih bogatašev vsaj enkrat naučijo, da takšna vožnja pač ni vzorna. Seveda možem v modrem svetujem, da se poleti postavijo na oba konca Slovenske in otrokom z nekajkubičnimi igračami in zdaleč neprimernim razmerjem KM/kg (to velja za motor) in zelo nizko gostoto interkranialnega prostora (to velja za voznike) po švicarskem vzoru vozila, v kolikor so pač ravnali mimo predpisov, zaplenijo in stisnejo v nekaj kubičnih decimetrov velike kocke. Dostava na dom, poštnino plača vrli lastnik. Potem bi se pa dalo hoditi tudi poleti po centru Ljubljane, brez da bi vsaj nekajkrat na par minut preklel mularijo.

Pa da ne bo izgledalo, da se samo pritožujem čez nevzgojeno mularijo (kar je sicer res, še bolj, odkar sem nekaj dni preživel v nabito polnem, samo mirnem in niti najmanj kaotičnem Singapuru), sem v Zakonu o varnosti cestnega prometa iskal določena pojasnila. Sicer je samo upanje jalovo, glede na to, da zakone pišejo pravniki, ampak začuda sem jih, potem ko sem odstranil (vsaj zame kot naravoslovca) debelo odejo nepotrebnega besedičenja. Kaj je catch? Danes sem na severni obvoznici moral prehiteti poln naložen golf druge serije, ki je vozil po (takole bi se slišalo po pravniško) skrajno levem voznem pasu ceste za promet motornih vozil. Ker imam nekje v glavi, da je to smrtni greh, sem preveril, kaj pravi o tem zakon. Vsekakor sem naredil prekršek, ker je prehitevanje dovoljeno samo po (spet pravniški jezik) bolj levem od skrajno desnega pasu, ki ni zaseden s kolono vozil. Pač, prehiteva se samo po levi, pa še to velja samo na avtocestah in cestah za promet motornih vozil, recimo po Celovški, Dunajskih in podobnih pa je vožnja po obeh pasovih (vsaj po zakonu) dovoljena samo v času prometne obremenitve (torej nekje večino dneva), vendar je menjava pasov dovoljena samo ob zaustavitvi (ko že omenjam, nikoli mi ni bilo jasno, kako se da parkirati na delu Dunajske med Ulico Bežigrad in Črno vdovo) ali razvrščanju. Ja, in potem svizec zavije čokolado... In da se vrnem na nesrečnika v Golfu. Sem jaz veliki grešnik, ker sem prehitel nesposobnega voznika in sem sebi in mojim sopotnikom zagovoril varnejšo vožnjo ali pač?

Mimogrede, koliko vas je opazilo, da imajo vpadnice v prestolnico v smeri centra dve omejitvi, 60 in 70? In da je hitrost (pavšalno) določa dejstvo, ali je cesta enake kategorije in enake obcestne ureditve (pločniki, kolesarska steza) znotraj ali zunaj obroča okoli mesta.