četrtek, junij 29, 2006

Vročina

Cel dan smo se vsi (okoli mene in vključno z mano) pritoževali glede vročine. Potem se je pa kar naenkrat ("naenkrat, ker je bilo pred tem kakšno uro tako soparno, da ni bilo za hoditi zunaj) usul dež. In ker sem bil dogovorjen za kosilo, sem kakšni dve uri spremljal satelitsko sliko, in ker ni bilo nič pametnega za početi, še Jack Bauer facts. Če ste kdaj gledali serijo 24 (pri nas ne vem, če obstaja, samo na srečo obstajata BT in HDTV v ZDA), potem vam bo nekaj zadev takoj jasnih. Če še niste gledali, priporočam. Saj je na trenutke zelo nerealistična, vseeno pa polna preobratov.

Vsaj normalno se bo dalo spati nocoj. Čeprav mi je pošteno krulilo nekje med nalivom.

torek, junij 27, 2006

Soon off to Land Down Under

Odštevanje. V teh dneh zelo prijetna zadeva, saj čez slabih 14 dni grem iz pregorele Evrope v "zimo" na južni polobli. Zima v narekovajih, saj je še vedno prijetnih 20-25 stopinj. S postankom v Singapurju, da povratek nazaj ne bo tako krut. Intellicast pravi, da je trenutno (ura je okoli sedme zvečer) okoli 31, občuti pa se kot 37 stopinj.

Potem zna biti Ljubljana veliko bolj znosna. Tudi po skoraj pol dneva leta.

Res, komaj čakam, da grem. In kot se mi dogaja na večini poti po svetu, me bo kar zamikalo, da bi tam ostal. Še dobro, da me že plačana šolnina za tale letnik vleče domov. Naši državi pač ni dati nič denarja kar tako...


nedelja, junij 25, 2006

Live Messenger

Postal sem ponosni uporabnik novega Plus dodatka za Live Messenger. Saj ne, da je nekaj presenetljivo novega od prejšnje različice in očitno tudi ne vreden, da bi čakal do jutra, ko je (po našem času) menda stran začela delati. Važno je, da ga imam.

Čeprav, spet mi bo nič kaj koristil. Danes zvečer spet grem v Ljubljano, kjer bom (kot že par let ) pogrešal predvsem broadband in pa poleti klimo. Kot lahko preberete celo v naslovu, nekdo tam zgoraj me nima pretirano rad. Stanovanje imam najeto 2297 metrov (po njihovih internih podatkih) zračne linije od Telekoma Slovenije, pa vendar mi zaradi "tehničnih težav" ne morejo omogočiti normalne povezave. Eden od kabelskih operaterjev, ki pokriva področje, pa tudi hoče skoraj pol povprečne plače za priklop (napeljave, da ne bo pomote, ker tudi tega nimam). Na trenutke se počutim kot pravi Robinzon. Urbani.

Po eni strani komaj čakam, da grem v službo in si najamem nekaj spodobnega, pa če tudi bom nekomu, ki ima preveč, plačeval del hipotekarnega kredita. Bom vsaj živel 21. stoletja normalno življenje.

Ja, tudi takšni državi, vse najboljše za 15 let.

Ekskluzivnost

Pred petimi [edit, sedmimi] minutami je izšel nov dodatek za Live Messenger, Live Messenger Plus. Sodeč po prešnji verziji, je zadeva več kot odlična, vseeno pa mi ni jasno, zakaj takole sredi noči strani ni dosegljiva. Ura je krepko čez ali pa blizu polnoči po večini EU.

Mislim, da že zadnjih 7 minut plačujem ceno ekskluzivnosti.

[edit: stran ni dosegljiva niti po eni uri. Očitno bom moral ekskluzivnost požreti in se naspati. Damn, no]

sobota, junij 24, 2006

Šp fsmsđmko štpdčsbo

Šp fsmsđmko štpdčsbo... ups, danes me vleče kar nekako na desno. Tudi na tipkovnici, ker sem pod vplivom ravnokar končane slovesnosti od dnevu državnosti. Posebnega komentarja niti nima smisla pisati. Vse je vleklo na desno. Voditelje, nastopajoče, še ognjemet na koncu. Ob tem, da je bil ognjemet na koncu še najbolj pozitivna stvar celotne prireditve. To, da je bil predolg ob vseh nacionalnih čustvih, ki jih je nedvomno vzbudil (poskušam povzeti naivna pričakovanja snovalcev), niti ni pomembno. Verjetno niti ni pomembno, da je minuta le-tega stala vsaj eno operacijsko mizo, pa naj bo Moillerova ali pa od "samaritancev" z najvišjo ceno. Patriotizem je pa verjetno zaradi tega le nekaj nivojev kot prej.

In da ne bom samo kritiziral. Celo govor predsednika vlade je imel dve svetli izjemi. Omenil je pomen farmacevtske industrije (finančni minister bi vedel takoj povedati, koliko slovenskega BDP-ja prispevata naša bluechipa) in celo moje raziskovalno področje. Pohvalno.

Sedaj pa se grem poneumljat še naprej. Na BS playerju (ki je mimogrede tudi plod slovenskega znanja), me čaka 40 year old virgin. Upam, da bo tako bedast, da bo vsaj smešen.

In potem čakam, kaj bo o videni propagandi napisal g. Crnkovič.

[prevod za tiste, ki se vam ne da gledati na tipkovnico: Po današnji proslavi]

petek, junij 23, 2006

O politiki in družbenem življenju

Ko sem danes čakal na trolo domov, me je spreletela ena zanimiva misel. Že nekaj čase opažam, da ima srenja bodočih oz. mladih intelektualcev določene pomisleke pri sklepanju zvez in nasplošno navezovanju medosebnih odnosov.

Ne vem, kaj sicer je razlog (lahko bi krivil recimo bivanjsko problematiko, ampak o tem kdaj drugič), vendar se mi čedalje bolj dovzeva, da živimo v času, ko je beseda neuspel postala del izginjajočega slovarja. Kakor je na svojem blogu ugotovila Vesna Milek, smo ljudje postali del družbe, ki je navajena sigurnosti. Zakaj bi šel na realno kavo, če lahko soseda (realen primer, zato toliko bolj absurden) poklikaš na messengerju, pa če tudi debata potem traja par ur in je ekonomsko gledano to zelo slabo izkoriščen čas. Pa ne bom o času, vrnimo se k zvezam in neuspehom. Da Slovenci postajamo narod deloholikov, je več kot jasno. Zakaj bi se s problemi ubadal doma, če si lahko 10 ur na dan v službi, kar prinese precej pozitivnih zadev. Od boljšega stanja na transakcijskem računu, zavidanja sodelavcev, kako lahko uspešno razporediš vse obveznosti do konec koncev primernega izgovora, zakaj nečesa kasneje ne moreš: "veš, me pa šef ubija" (hudo v tem primeru je, če si šef, ampak potem so pač razlog težav podrejeni).

Ampak, kakor izgleda slabo, služba je zelo varna zadeva - ker se zadeva tiče intelektualnih poklicev, strah pred izgubo le-te ni tako prisoten. Zasebne zadeve pa so tvegane, delikatne, kakor hočete. Družba in mediji nas silijo, da smo najboljši, da imamo vsaj večje stanovanje ali hitrejši avto od soseda... in teh da-jev je še veliko. Tako pa nas tudi družba pasivno usmerja k idealom. Idealom partnerja. V moškem primeru mlada (mlajša, čeprav modni trendi pravijo tudi drugače, če le lahko utemeljiš), uspešna, in skoraj popolnega izgleda. No, če dodam še primeren katakter je jasno, da takšne dame ne rastejo za sosednjim drevesom. In da, ker se zavedajo svojih prednosti, niso ravno (z moškega zgodovinsko pogojenega stališča) lahek plen. Kar seveda poveča možnost neuspeha. In potem pademo v začaran krog: popolnost je popolna, samo če je - popolna. Zgledni primeri sodobnega moškega vključujejo veliko stanovanje, lepo ženo, dober avto in inteligentne otroke. In ko manjka druga komponenta, je pa potrebno bolj okrepiti prvo in tretjo. Ali drugače povedano, nadure, manj medosebnih stikov. Ali, kot bi mi v tem trenutku misli prebrala prijateljica: circulus vitiosus (mimogrede, lepi spomini, kako paradoksno se sliši...).

V naslednjem trenutku mi je na srečo to skrajno negativistično razmišlje šlo iz misli. Razloga niti ne vem, je moral biti pa dober. Vseeno, negativistično ali ne, mogoče je pa zgoraj le kanček resnice?

sobota, junij 17, 2006

Končno, kolesarjenje

Ko človek takole med tednom s težavo vstane in gre delat, se mi zdi prav presenetljivo, kako je to enostavno, ko delaš nekaj na lastno iniciativo. Ker se mi izteka moje pokrivanje stroškov potovanj za letos, sem cel teden zelo težko svoje kosti spravil do Stabilnosti pred pol osmo.

Ampak danes, če se nisem hotel peči na kolesu, je bilo vstajanje preprosto kot pasulj. In je bilo vredno. Malo manj kot 60 km po čistem zraku se je prav prileglo. Saj je recimo tudi tek med tednom v Rožni ok (na srečo je to še najbolj zelen del Ljubljane, ki je dosti blizu centra), ampak ni primerjave.

četrtek, junij 15, 2006

Jaz pa nikoli...

Zadnjih nekaj dni je bilo precej pestrih. Sicer rutina delavnika (bolj ali manj, kolikor ti ga drugi popestrijo), potem pa pestra popoldneva, pa še en jogging zvečer.
Me je pa zelo zanimiva izkušnja doletela danes (upam, da je resno ne bom prakticiral še nekaj let). V centru sem srečal kolegico, ki se je spomnila, da sem ji dolžan en "šoping". Na moje presenečenje nosečniških zadev. Samo si res ne predstavljam sebe v vlogi partnerja in ne samo svetovalca.

Upam, da rek, da se zarečenega kruha poje več kot pečenega, ne drži :-)

nedelja, junij 11, 2006

Alfa, ker se tudi abeceda tako začne

Torej, odločil sem se, da je čas, da začnem pisati svoj blog. Najbrž zato, da imam nekaj, kamor se lahko pritožim, ko mi bo šlo kaj na živce (saj ne, da bi mi, ker sem ugotovil, da se za nič ne splača sekirat).

In da bom imel eno bolj ali manj redno zadevo, sedaj, ko mi ne bo treba kakšen mesec hoditi delat, pa tudi študijske obveznosti lahko dam na stran do septembra. Toliko za sedaj...