ponedeljek, julij 31, 2006

Singapur (2)

Čeprav je od zadnjega posta minilo šele nekaj dni, se mi zdi, da je cela večnost, kar sem bil na drugem koncu sveta. Občutek, da moram spet pasti v rutino vsakdanjika, je zelo nadležen (no, ta rutina vsaj vsebuje lastni prenosnik in šumnike). Se bo treba navaditi, da doma pač ni vse tako, kot drugje in da bo kričeča mularija na trolah spet parala moje živce (človek se pač razvadi, ko vidi mir in red na MRT-ju).

Kaj pomembnega se je zgodilo od zadnjega oglašanja? Najprej, zaradi prehajanja in med klimo in ne klimo (good places in bad places, kakor pravijo tudi domačini) v Levjem mestu (Singa - lev Pura -mesto po malezijsko) in padca imunskega sistema sem staknil en pošten prehlad (mandlji v velikosti teamgeista). Pa ne bom o tem, raje kakšen zanimiv ocvirek 1,5 stopinje severno od Ekvatorja.

Singapurci so, poleg na red in čistočo, nori na klimo, tekoče stopnice, dvigala in vodo. Sredi Sunteca (poslovno središče s stavbami v strukturi palme) imajo eno veliko fontano (Fountain of Wealth), ki ima ponoči (zvečeri sem namreč med sedmo in osmi, skozi vse leto je nihanja namreč le par minut) ful lep laserski šov (no, vsaj tako sem mislil do zadnjega dne). Takrat sem namreč videl Musical Fountain, pa več o tem kasneje. Poleg tega so največja uspešnica stolpnice in pokriti prehodi. Tako lahko od postaje MRT-ja do Suntec Cityja prideš po klimatiziranih "mallih", brez da bi (razen za cca 50m) stopil ven. Seveda nihče ne uporablja stopnic, ker so povsod tekoče. Razdalja je vsaj en kilometer, tako za predstavo. Zanimiva podobnost s Slovenijo: sobota popoldne (zvečer) - že prej omenjeni nakupovalni centri in hodniki med njimi so nabito polni ljudi, kavarne nimajo prostora, parčki se raje kot zunaj (ja, je prekleto vroče in soparno) raje sprehajajo tam, MRT je nabito poln kot med jutranjo konico).

In kaj ponuja zunanjost? Vsekakor je ena od najbolj zanimivih zadev nočni safari. Spekter živali zajema skoraj vse celine in različne razrede, zato je močno zanimiv. Pa še en super šov imajo, preden greš na "vlak", ki te popelje po parku. Legendarni stavek št. 1: For your own safety keep all your body parts inside the vehicle.

Must go doživetje pa je otok Sentosa. Sicer precej skomercializiran, ampak ponuja pa malo vsega za vsakogar. Recimo akvarij s 100m dolgim steklenim tunelom s pestro favno, razgledni stolp s cca 300 metri višine, čudovit botanični vrt (spet z veliko vode), čudovite (sicer umetne, ampak ok) plaže in piko na i. Musical Fountain. Polurni šov z veliko vode, glasbe, laserji in ognjem. Čudovito.

In še nekaj o vsakdanjem življenju. MRT je stvar, brez katere ne gre. Hitro, poceni, urejeno in klimatizirano. Legendarna stavka št. 2 in 3: Please mind the platform gap in For your own safety stand behind the yellow line. 5 c-jev, ki si jih želi vsak prebivalec: condomenian (luksuzno stanovanje), cash, car, credit card in country club. Visoke stolpnice so must be, ker imajo premalo prostora (zanimivost: stare stolpnice imajo dvigala, ki se ustavljajo na recimo 6, 11 in 15 nastropju, pa se nihče ne pritožuje). Zelo poceni taksiji in zelo drago lastništvo avtomobila - celo plačilo za vstop v center mesta med konicami. Poceni in raznovrstna hrana.

Če bi bilo 5 stopinj in 40% relativne vlažnosti manj, pravi raj na Zemlji.

sreda, julij 26, 2006

Singapur (1)

Uspelo mi je preziveti prvi dan v Singaporu. Sicer je bil obcutek, ko sem prisel iz letalisca do taksija podoben bolj "zakaj pa je vroc del klime speljan direktno pred postajo taksijev" do krutega spoznanja, da tako pac je.

Torej, danes sem imel priloznost pogledati mesto (ok, saj je to cel otok), ki je cudovito. Sami nebotnicniki, javne stavbe, ki so za nas verjetno bolj nikoli jih ne bo v Ljubljani, stari del chinatowna, in se in se. Ker je ze pozno, samo se ena anekdota.

Ko sem sel pogledat Merliona (pol riba, pol lev), je k meni prisel en od National Geographicovcev, ce bi jim pomagal posneti uvod v prizor enega dokumentarca. Je bilo prav zabavno :-)

ponedeljek, julij 24, 2006

Melbourne

Spet eno hitro vecerno oglasanje.

Odkar sem zadnjic kaj napisal, se sicer nisem premaknil pretirano dalec, je bilo pa nekaj zanimivih zadev. V Cairnsu sem si vzel prost dan kongres in sel pogledat tropsko zivalski vrt. Precej drugace od evropskih, ne samo zaradi zivali, ki so rahlo druge (itak), ampak zaradi interaktivnosti. Kupis lahko hrano za kenguruje in jih hranis (beracijo kot ljubljanski klosarji), se sprehajas med kletkami s pticami, ful lepo. Vsekakor vredno ogleda.

Drugace pa sem bolj ali manj zapravljal. Na dobrodelni drazbi me je zeblo, zato sem si kupil sal, zadni dan kongresa pa je slo prevec denarja za precejsnje neumnosti (kravata, tri bumerange, flis za Melbourne, ipd).

Sedaj pa sem v Melbournu (na zalost samo za dan in se malo). Pot sem se je vlekla, ker je pred letom iz Cairnsa v Melbournu bila nevihta in smo na letaliscu cakali dve uri, ampak je pa mesto res ful lepo. Urejeno, mirno, dosti poceni (za Avstralijo), super javni prevoz, en tako skuliran park sredi poslovne cetrti, da dol pades, en divjo kazino, cudovit veceren skyline, univerza v viktorijanskem slogu. Vsekakor vsaj tako lepo mesto kot Sydney. Must see, za vse, ki pridejo v Avstralijo. Saj bo padla kaksna slika, ko pridem domov.

Jutri pa se zadnji dan Avstralije in vecerni let v Singapur. Se eno mesto (otok, drzava, kakorkoli), ki ga komaj cakam, glede na to, kar se dobrega slisal. Samo "hot and humid" bo.

Toliko za sedaj...

sreda, julij 19, 2006

Cairns (2)

Se vedno sem na severu Avstralije (kongres pac traja 10 in se nekaj dni), in koncno mi je uspelo obiti gneco, ki vlada na racunalnikih vecino casa. Kljub temu, da je dezela zelo razvita, se namrec nekateri internet cafeji obanasajo, kot da je dostop zlat, samo ker je toliko turistov, je vedno vse polno. Sem pa sedaj nasel na faksu se kak racunalnik.

Kot sem se pritozil zadnjic, nismo imeli ravno najlepsega vremena. Domacini pravijo, da v Cairsnu pozimi (down under je namrec zima) nikoli ni dveh zaporednih dezevnih dni. Ocitno smo farmacevti nekaj posebnega, ker smo pripeljali ne dveh, ampak stiri. Sicer bom "drizzle", samo sonca ni bilo kaj veliko videti.

Je pa zato sedaj drugi dan zapored ful lepo vreme, ravno takrat, ko mora biti. Vceraj smo namrec sli na Great Barrier Reef. Precej ljudem je bilo verjetno zal, da so sli, ker je bilo morje "rahlo" valovito, ampak verjamem, da jih ni bilo zal, ko smo prisli tja. Sicer se zaradi navala nisem odlocil na potapljanje, ampak naj bi snorklal, kar mi seveda ni uspelo. Pac, potapljanje na dih ni tako super kot z opremo, ampak mi je vseeno uspelo videti vse zadeve, plavati z zelvami, oprezati za Nemoti "clown fish" in tako naprej. Seveda nas je posteno nakurilo sonce, ker je pihal veter in sploh ni bilo vroce, ampak hujse ni.

Je pa tudi samo mesto ozivelo. Sredi mesta ob glavni promenadi imajo namrec eno veliko laguno, malo peska, malo trdne podlage, samo vse ful cisto (kot nasplosno vse v Avstraliji). Vsepovsod je polno ljudi, zvecer ful dogaja, pa tudi sredi dneva so polne ulice, ker je pac zima in je tu je "hladno" in suho. Subtropsko in ful lepo. Treba videti.

Sedaj me caka se nekaj zanimivih IPSF vecerov. Danes je DF drazba (Jin bo verjetno spet zapravil celo premozenje), potem pa se en beach party in avstralsko vecer, pa seveda gala vecerja. In potem konec :-(

Naslednjic se verjetno oglasim iz Melbourna (se prej moram sicer kupiti en flis, ker je tam trenutno okoli 8-16 stopinj) ali pa iz Singapura. Komaj cakam ;-)

nedelja, julij 16, 2006

Cairns (1)

Tokrat se spet oglasam iz Cairnsa.

Kaj sem pocel zadnje dni, odkar sem prisel v Avstralijo?

Torej, najprej sem se poskusil navaditi na to, da vsi vozijo po levi strani. Sicer Jin, ki je iz Singapura, kjer prav tako vozijo po napacni strani, tega ne razume (pa se vozi ne), samo kar nekako se ne morem navaditi, da so na voznikovi strani mali otroci in da moras pogledati na drugo stran ceste, da te kaj ne povozi. Pac, se navadis, da pogledas na obe, pa je. Samo se vedno je cudno. Zelo cudno.

Se par besed ob Sydneyu. Mesto je ful lepo, precej veliko in zelo moderno. V tem casu, ko je tukaj zima, je tudi rahlo hladno, zato imajo skoraj vsi plinsko ogrevane vrtove (restavracije, bari, ipd), ker se Avstralcem, predvsem pa turistom, ne da sedeti notri. Torej, stvari za videti so vsekakor Opera (to je treba pogledati, ko ni predstav, ker je obcutek, ko si v veliki dvorani in po moznosti se kdo igra na orgle, prav fenomenalen), in okolica ter zelo lep skyline. Potem se splaca kupiti Sydney pass, ker imas na voljo dva posebna busa, ki te vozita po tockah in vozniki so strasno prijazni. Zelo dobra ogranizacija, gres dol, ko ti pase, ipd. En za mesto in en za cudovita predmestja.

Potem pa sva bila se v enem Powerhouse muzeju, kjer imajo res vse. In se napol zastonj prides notri. Od zacetkov Avstralije, tehnicnih dosezkov, posebnosti, vesolja. In se poskuse lahko delas, ker imajo en eksperimentalni del. Cel dan si lahko notri. Se en must be je Sydney Tower, kjer se peljejo na 3D prezentacijo, potem pa si ogledas mesto z nekaj vec kot 300 m visine. Fenomenalno.

Zadnja, ampak nujna zadeva, ki jo je treba narediti, pa je obisk Blue Mountains. Gore so modre od etericnega olja evkaliptusa. Pragozd, kjer se lahko sprehajas ure, super klima, in ena divja pecina, kjer so rahlo stran tri skale (Three Sisters), kar lahko celo gres. In dozivis orkan, ker vmes divje piha, samo obcutek je pa super).

No, sedaj smo pa na kongresu v Cairnsu. Precej toplo in zelo vlazno. Sonca sicer ni prevec, in se cakamo, da bo en dan v celoti soncen, ampak saj bo. Imamo se en teden. Vsekakor je pa mesto bolj zivo ponoci kot podnevi, ker je polno lokalov (cele ulice le-teh).

In da se se malo pohvalim, ker sem iz EU. Najbolj divje delegacije so Portugalci, Francozi, Islandci in mi. Pa tudi Nizozemci so precej pridni. Z domacini skupaj smo jim pokazali, kako se zura.

En "drizzling" pozdrav iz Cairnsa.

ponedeljek, julij 10, 2006

Avstralija, prvič

Uspelo mi je priti na drugi konec sveta. Sicer sem se naucil vse o letaliski varnosti in tem, kako se na letalu ne da spi, ce imas sosede, ki zavzamejo vecino prostora (naslednjic letim v poslovnem razredu, da bom lahko spal) in uspel po 30 urah pokonci se vedno najti cas za pivo. Ampak o tem, kako sem prisel do sem, kdaj drugic, ko bom imel vec casa.

Na kratko, trenutno sem z Jinom (prijatelj iz Singapura) v Sydneyu. Ce mi prej ni bilo jasno, zakaj toliko ljudi ostane tu, mi sedaj je. Mesto je res fenomenalno, prava metropola. Kar skoda, da imava samo tri dni casa za oglede, ker mesto je res vredno vsaj enega tedna. Ampak tudi v treh dneh se bo dalo nekaj videti. Pa tudi o tem vec, ko pridem v Cairns. Tudi o tem, kako Ekvator vpliva na vodo in kako se ne morem navaditi, da so avtomobili na drugi strani ulice :-)

sreda, julij 05, 2006

Blogger... grgrgrgr

Blogger dela obupno počasi. Očitno je nogometna mrzlica spodbudila množično pritoževanje nad usodo. Ali pa veselje :-)

Vrstni red postov je seveda zamenjan. Ko nič ne dela tako, kot bi moralo, potem očitno res nič ne dela, tako kot bi moralo. Presneto.

Še 30 ur

Danes sem gledal še zadnjo tekmo tega svetovnega prvenstva. Čez malo več kot 30 ur grem na drugo stran sveta, in se selim 10 časovnih pasov, kar pomeni, da bodo tekme ob sedmih zjutraj po lokalnem času. Komu se pa da vstajati sredi noči, nogomet gor ali dol...

Glede tekme pa, žal mi je za Portugalce, predvsem zaradi naših portugalskih prijateljev, vendar sem navijal za Francoze. Igrali so lepše in imeli malo več sreče. Zmaga pa vseeno tisti, ki da več golov in nič drugega. V finalu pa bom vsekakor navijal za Francoze, ker s podarjenimi streli z bele točke pač ne moreš priti do naslova.

Pa še ena cvetka: premier Janša je danes prvaka LDS označil za nerodnega slona v trgovini s porcelanom. Premierju bi sam predlagal ogledalo, kajti, če kdo kadruje bolj nerodno kot sam, potem naj me streli belega dne zadane strela. Verjamem, da mora izpolnjevati obljube lobijem in vsem, ki so ga pripeljali do mesta, kjer je, ampak saj ni potrebno, da to dela tako očitno. Premier, politična prefinjenost, to mu manjka. Čeprav je od zalezavega upornika z Metelkove kar odrasel.

torek, julij 04, 2006

J., vse najboljše.

Pri nas je sedaj že 4. julij. Američani na vzhodni obali ga bodo dočakali čez pet ur in pol (Gregor, dan se še vedno začne z 0:00) in za njih bo to eden od največjih praznikov. Independence day, torej.

Ampak, 4. julij ni samo praznik naroda čez Lužo. Samo ne poznamo jih. Vsi.

J., vse najboljše.

ponedeljek, julij 03, 2006

Zdrava sol? Zdrava pamet!

Kot ste verjetno lahko prebrali v profilu, sem farmacevt. In nasplošno po naravi precej strog naravoslovec, ki ga ne prepričajo "iz zraka" potegnjene zadeve. Zato sem pred dvema letoma padel v precej žolčno debato z gospodom Sevčnikarjem o njegovi Zdravi soli. Če povzamem, omenjeni gospod trdi, da je poraba soli med splošno populacijo premajhna oz. da populacija uporablja "nezdravo" - jodirano sol, ki je vzrok za vse možne težave. Vseh cvetk od pred dveh let se ne spomnim, vseeno pa je bilo navedenih nekaj "dejstev", ki jih je medicina že zdavnaj ovrgla oz. so skregana s splošnih kemijskim znanjem.

No, včeraj pa sem na komercialni televiziji ponovno zasledil reklamo omenjenega g. Sevčnikarja. Očitno mu prodajanje njegove Zdrave soli (ki jo mimogrede, kar je sam priznal zanj proizvajajo Mobitelove soline) gre precej uspešno. Zato sem spet šel preveriti njegovo stran in predvsem izjave raznih kur o čudežnih kurah, ki jih prinese dieta z Zdravo soljo. Tako sem spet ugotovil, da je možno s prenehanjem uporabe insulina (in to pri diabetikih tipa I !!!) in dieto z Zdravo soljo pozdraviti (!!!) diabetes. Da ne omenjam, koliko čarobnih shujševalnih kur je omogočilo nekaj gramov "solnega cveta" dnevno. Pustimo dejstvo, da omenjeni gospod priporoča 2x večji dnevni odmerek vodilnega telesu neškodljivega "elektrolita" NaCl (včeraj sem pisal o dvojini, mogoče se jo je pozabil tudi g. Sevčnikar, kajti jaz tu vidim kar dva).

Dejstva:

  • osmolarnost urina ostaja ne glede na vnos elektrolitov ali vode v normalnih pogojih v ozko predpisanih okvirjih
  • tudi koncentraciji tako Na kot Cl ostajata znotraj svojih referenc
  • odvečna elektrolita (ja, g. Sevčnikar, dva) se skozi ledvica izločita
  • za sabo potegneta vodo
Je potem tako težko, da tehtnica pokaže kakšen kilogram manj (kdor ne verjame, naj gre samo na 15 minut teka pri poletnih temperaturah in primerja razliko)? Mislim, da res ne.

In kar me, kot nekoga iz zdravstvene stroke jezi še bolj, omenjeni gospod v imenu svojega zaslužka priporoča prav nezdrave prijeme in ljudem celo svetuje, naj ne poslušajo priznane medicine (ki ji tako ali tako gre samo za zaslužek in ne dobrobit - povzeto iz njegove knjige). Ampak, očitno se ideja dobro prodaja. Skoraj tako kot en gospod iz Rogaške Slatine, ki vse bolezni zdravi tako, da izmeri EM valovanje bolnika in ga podvrže njegovi obratni (ali recipročni) vrednosti). Na predavanje se pa pripelje v zadnji izvedenki trikrakega nemškega vozila.

Zdravo pamet, ne soli, rabijo ljudje.

Slovnica

Priznam. Precej bolj, kot bi bilo normalno, sem pozoren na vse vrste slovničnih napak, pa naj se pojavijo kjerkoli. Že po naravi sicer se trudim, da uporabljam slovnično pravilno besedje in tudi na nobenem od forumov, kjer se prijavljen in običajno kaj napišem, ne padem v povprečje (ne)pismenosti. Nikakor pa ne gre prezreti, da skoraj ne morem napisati povedi, ki ne bi vsebovala vsaj treh podredno ali priredno vezanih stavkov. Verjetno cena tega, da je eden od staršev pedagog in da nikoli nisem bil sposoben ubrati najenostavnejše poti, ali kakor sedaj delam, (skoraj) vedno kompliciram. Vendar to ni zapis o mojem kompliciranju, ker bi lahko pisal precejšnje število ur, ampak o nečem drugem.

Zadnjih nekaj dni sem celo več časa doma v udobju tako stalnega dostopa kot televizije (pač, eni lastniki stanovanj so z miselnostjo ostali nekje v času opremljanja le-teh, torej v 70-tih oz. 80-tih), zato tudi bolj spremljam DIF program. Ne vem točno, ali je razlog finančni primanjkljal, ker je vlada na RTV postavilo toliko svojih lutk, ampak naši nacionalni televiziji (komercialne tako ali tako niso nikoli blestele - preberite kdaj naslovnico 24ur.com) primanjkuje lektorjev. Verjamem, da napovedovalci povsem robotsko preberejo besedilo na zaslonu in da jih ne gre kriviti, vendar če besedila pred tem gredo skozi tipkovnice lektorjev, potem je na Kolodvorski nekaj pošteno narobe.

Rodilnik in dvojina sta dve od stvari, na kateri smo Slovenci lahko ponosni in ki jih večina tujcev ne odoobrava, posebej, če se slovensko morajo naučiti. Vendar je zadnje čase možno zaslediti poplavo napačne ali neuporabe predvsem le-teh. Za nacionalni medij, ki ima kot poslanstvo tudi širjenje slovenske besede, je to dejstvo nesprejemljivo. Naj namesto dveh ali treh sejnin svojim nastavljenim ljudem vlada raje zaposli kakšnega lektorja (stroški so namreč primerljivi). Učinek bo neprimerno boljši.

nedelja, julij 02, 2006

DURS

Sem eden od 700 tisoč ljudi, ki še niso prejeli svoje dohodninske odločbe. Se niti ne čudim, ker mi je država za lansko leto dolžna denar (ki ga je lahko celo leto neekonomično obračala). Bolj sem presenečen, ker se že nekaj dni v medijih smeji sam finančni minister, ki tudi še ni dobil svoje odločbe. Ker očitno le-te ni pravilno izpolnil. Kakšen absurd, da nekdo, ki je bil pri sprejemanju zakonodaje moral biti prisoten, le-te ne izpolni pravilno.

Gospod Bajuk je aktualni evropski finančni minister leta. Ali drugače povedano, njegov kabinet je očitno še vedno poln sposobnih ljudi (česar za večino ostalih ne bi mogel reči), ki sprejemajo pravilne odločitve. Očitno pa se na davčni upravi to ne dogaja. Ko se je vlada naveličala Žara... ups... Grilja, in je bolj kot strokovnost bila pomembna prava "barva", so na DURS-u očitno pozabili na tekoče zadeve.

Čeprav grem na par tednov dopusta, tega davčni upravi nikakor ne bom sporočil. Pri učinkovosti bom lahko tako že dolgo časa doma, preden me "bodo povabili na razgovor".

sobota, julij 01, 2006

1:1

1:1 zame. Kolikor sem bil razočaran, ker so domov odšli Angleži, sem bil prijetno presenečen, ker so se Francozi upravičeno uvrstili v polfinale. Očitno tudi v svetu nogometa le obstaja pravica.

Viva, viva la France...

Spet nogomet

Čeprav imam kar nekaj prijateljev na Portugalskem, sem bil močno na strani Anglije na današnji tekmi.

Prav razočaran in jezen sem, ker so izgubili. Šport res ni poštena zadeva (da niti ne začnem pisati o sodnikih, ki si na trenutke ne zaslužijo zraka, ki ga dihajo).

Troja

Včeraj sem končno pogledal Trojo. Film je skoraj dve leti stal na polici, ker nikoli nisem imel časa, da bi ga pogledal, ali pa je bil posojen nekaj časa. Poleg tega ima veliko sentimeltalno vrednost, kupljen je bil nekje na "tržnici" v Beogradu (to nima vrednosti, okoliščine te ekskurzije pač). Moam pa priznati, da me je presenetila interpretacija zgodovine. Kakor se spomnim še iz srednje šole, se je konja spomnil Odisej, spomnil sem se Menelaja, Helene, Ahila in tega, da ja le-ta Hektorja vlekel po prahu. Tako gledano je bila zgodba precej črno-bela. Trojanci so bili "slabi", Grki pa "dobri", ampak je film predstavil tudi celo človeške plati tako Priana in sinov ter skoraj blaznost Menelaja. In na trenutke veliko časti med obema stranema, vsaj do konja. Se kar splača gledati.

Sedaj se mi pa nič ne da. S family smo imeli kosilo v mehiški in moj parasimpatik trenutno deluje na polno.

(bi napisal kakšno zanimivo zadevo, samo potem bi sentimentalnost bila že tako gosta, da bi jo lahko rezal z nožem)