ponedeljek, avgust 07, 2006

Po taboru ali kaj vse nekateri žrtvujejo za nekaj kvadratnih metrov

Do you know, what is the shortest English text about religion, Royal family, sex and mystery?

The Queen said: '' Oh, My God, I am pregnant, but I do not know who the father is.''

Danes me je namreč prevzela ''semi-easy'' karma, ker sem zadnje dni imel precej umirjeno življenje. Šel sem namreč pogledat na farmacevtski poletni tabor v Tolmin. Na tabore (posebej s farmacevti) imam dobre spomine in tudi ta ni nobena izjema. Vreme sicer ni dovoljevalo nekih blaznih aktivnosti zunaj, zato je bilo pa več druženja in družabnih iger. Ugotovil sem nekaj neverjetnih zadev, recimo ob igri Jungle speed (menda prodajajo v Interšparu, se splača kupiti, če vas je pogosto skupaj pet ali več in se raje izogibate iger, ki vsebujejo ''slovensko tradicijo''). Sam princip igre je zelo preprost. Ljudje se posedejo v krog in zapovrstjo na mizo odkrivajo karte. Ne vedo, kakšne so, pa še navzven jih je treba obračati. Kaj je ''catch'' igre? Poleg nekaj izjem (barve, ipd) je treba iskati pare. Karte so precej podobne, zato jih lahko hitro zmešaš. Hitrost pa je pomembna, kajti če imaš razlog, da pograbiš ''totem – pač, stružena palica'', ga moraš, ker se tako hitro znebiš kart. Cilj je namreč, da ostaneš brez kart. Izgleda nedolžno, pa ni. Ker se lahko osebi (ali več njih) za ''totem'' borijo, se igra pogosto konca s praskami, buškami in še čim. Ampak zabavno je pa do konca.

Druga igra – bolj tradicionalna – pa je ''max''. Point je preprost: če karkoli narediš narobe, če lažeš, če prekršiš pravila, piješ. Potrebščine: nekaj alkohola, ki je podvržen nevarnosti, da se pokvari, od 5 ljudi naprej in karte za tarok. Ostalo je plod (bolne) domišljije prisotnih. Recimo zabavna pravila: brez angleških izrazov (šele sedaj sem ugotovil, koliko je dejansko ta jezik prisoten v pogovorni slovenščini), brez kazanja s prsti, brez uporabe imen, ipd… Seveda s povečanim številom napak treznost pada, zato postane igra še bolj zanimiva. Je pa tudi precej zahrbtna, zato previdno (Minister za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkohola škodi človekovemu zdravju).

Marko Crnkovič je na svojem blogu napisal, da mu je nekoč znanec povedal, da je on (Crnkovič) obseden z Drnovškom. Zakaj ta uvod? Ker sem tudi jaz ugotovil, da obstaja ena zadeva, ki mi ne gre iz glave. Prej sem namreč ležal na postelji, buljil v zrak in razmišljal, kako na najbolj enostaven način priti do denarja za svoje stanovanje – ni tako pomembno ali za trajno v last ali samo premostitveno najemniško, ker mi moje sedanje že preseda, samo kaj, ko je finančno zelo ugodno (sedanje, namreč, pa še blizu Centra je). In potem sem se spomnil na prej omenjeno dilemo – imenoval ga bom kolega, ki se je na tem področju premeteno znašel. Srečal je normalno dekle in se z njo zapletel v mogoče manj konvencialno zvezo. Sicer še vedno normalno in zadnje čase tudi precej modno, vendar vseeno manj konvencialno. Verjamem, da se vsi v zvezo spravijo zaradi ljubezni. Ker imajo drugega človeka radi, ker (naivno) vsi verjamemo v inštitucijo ljubezni. Tudi tridesetletnice se poročijo s bogatimi petinosemdesetletniki (po vsej možnosti na kroničnih antihipertenzivnih, antitrombotičnih ter vseh možnimi anti- in proterapijah) zaradi ljubezni. Tu pa se začnejo moja špekuliranja. Recimo, da omenjena damica v svojem okolju ni najbolj priljubljena in da jaz osebno ne vidim, zakaj bi bil z njo, ampak je pa omenjeni kolega zadel pa ene vrste jackpot. V času, ko velika večina med dvajset in tridesetletnikov razmišlja, kako bi prišla do svojih 50-100 m2, je omenjeni kolega preskrbljen za ceno spodobne večerje za dva v boljši restavraciji (ali pa povsem normalne, če greste v Zahodno Evropo). In zaradi starostne razlike – kot ste lahko ugotovili, je ta na njegovi strani negativna - in (spet špekuliram) ugodnih napovedi, bo temu tako še vsaj nekaj let. Res, vsake toliko me prime besno razmišljanje, zakaj je temu tako. Mogoče zato, ker sem precej načelen, kar se tiče dveh zadev. Raje imam neuresničljiv ideal kot (pod)povprečno realnost in vem, da vsakega čaka to, kar si želi. Kot je rekel Mali princ (z malo nostalgije imam celo v glavi vrata, kjer je bil napisan tale stavek): ''Če si nekaj res želiš, bo celo vesolje strmelo k temu, da se bo to uresničilo.'' Če ne danes, jutri ali čez 186 dni, pa naslednje leto, dve ali tri. Mislim, da je veliko ljudi nezadovoljnih, ker se prehitro zadovoljijo s tem, kar se jim na enostaven način ponuja, potem pa ugotovijo, da bi lahko imeli, če bi se le malo potrudili, to, kar si res želijo. Ampak takrat je pa prepozno – posebej, ker smo ljudje ena od redkih bitij, ki imamo razvita čustva – čeprav na trenutke temu sploh ne izgleda tako.

Rešitev ni enostavna (ali pač, kakor gledaš). Ker mi bo moja naravoslovna radovedna vedoželjnost narekovala, da moram priti do konca, bom poskušal zadevo rešiti analitično in teoretično. Saj vendar ne morem do njega in ga vprašati. Saj veste, vsi so z vsemi, ker jih imajo radi. Zato lahko na to samo pozabim. Ali pa poskušam privzeti, da so eni pripravljeni marsikaj ''požreti'' in odstopiti od načel konvencionalnosti za svoje udobje. Ampak, to je pač 21. stoletje.

I went down to the beach and saw Kiki
She was, like, all "ehhhh"
And I was, like, "whatever!"

(omenjeni sestavek izraža mnenje avtorja in ni nujno izraz realnega stanja)

7 komentarjev:

Anonimni pravi ...

se dobr, da ne vemo, o kom se gre, ane?

Tomi pravi ...

Nisem uporabil nobenih imen, zato mi nihče ne more ničesar očitati...

Anonimni pravi ...

jaja, sej vemo, kako se konca pesmica..."whatever"

Anonimni pravi ...

o kom se pa gre??

Tomi pravi ...

Ni pomembno. Raje pridno delate tam na Verovškovi, da bo država lahko pobrala več davkov.

PyroBor pravi ...

Tabor bi si lahko zaslužil svoj post! :) Škoda ker si prišel na tak dan ko nič ni dogajalo. Ostale dneve blo več akcije :)

Tomi pravi ...

Saj vem, da bi bilo bolje, če bi naredil dva, še iz enega bolj praktičnega razloga, samo ker jih ne morem timestampat, bosta pač morali obe temi ostati skupaj. Bom naslednje leto naredil tako, da bo imel tabor svoj zapis in da bom ostal cel teden, če bo le čas dopuščal.