nedelja, avgust 20, 2006

Siol noče mojega denarja

Sicer dvomim, da je kdo prebral opis bloga, vendar če ga je, je zasledil en precej čuden stavek: če bom v bližini dostopa. Zgodba ni prav nič pretresljiva, samo sem pa prišel do enega razmišljanja glede tega.

Politika naše države in mestnih oblasti naše prestolnice študentom, ki nimajo ravno ravno nadpovprečno bogatega družinskega proračuna, nameni recimo sobo ali pol v ne manj kot 20 let stari stavbi, pohištvom iz časa, ko je bil socializem še vedno višek umetnosti (pravilne, ravne oblike in dolgočasne barve). Ker je za študente seveda vse dobro, so razni samoinicitivni dodatki bolj redkost, ki jo je treba iskati z stadionskim reflektorjem na par m2. Kabelska, ja, če je že res treba in če je oddajano stanovanje v bloku, kjer je pač poceni. Stalni dostop do interneta. Kaj je že to? Aja, to, kar mulc cele dneve dela, samo, ker mali nič pametnega ne odnese, potem resni študentki, ki se morajo učiti, ne rabijo.

Stiliziram, pretiravam in mogoče celo kompliciram. Ampak sliko pa sem ustvaril.

Torej, nekaj let nazaj sem prišel na idejo, da bi bilo zelo pametno, da bi imel tudi med tednom kadarkoli možnost takole sredi noči bloditi po spletu. Kakšne možnosti? Bom začel z najbolj banalnimi.

1. Dial-up? Ne hvala, nisem ne mazohist, niti nimam preveč denarja.
2. xDSL?
a) Dve leti nazaj - Torej, pošljem online prijavnico in poizvedbo. Tam je bil en neumen stavek, da moja preveriti tehnično izvedljivost. Ja, pa kaj še, skoraj center prestolnice da ne bi bil pokrit. Zgodilo se je točno to. Presenetljivo vljudni gospod iz Siola se je potrudil in me celo poklical na mobitel, da mi sporoči novico.
b) v zadnjih nekaj mesecih - Spet naredim isto, ker sem vztrajen. Tokrat se niso niti potrudili, da bi me poklicali na mobitel, ampak so poskusili na stacionarni telefon, dvakrat v času delovnika. Ko me seveda ni bilo. Ko me je končno razkurilo, da me ne obvestijo, sem jih poklical nazaj, vendar je bila števila vseskozi zasedena.
3. Kabel? Telemach hoče samo za priklop (napeljava je do hiše že pripeljana, ker sta v objektu dva uporabnika) 80.000, in potem še stroške priključitve na storitev kabelskega dostopa. Vseskupaj okoli 400 €. Absurdno.

In kakšne zaključke sem potegnil iz tega? Siol noče mojega denarja, ker sem jim niti ne ljubi me o tem obvestiti. Očitno so kontaktni podatki (mobilna številka, e-mail in nenazadnje še fizični naslov) zanje neuporabni. Telemach se obnaša kot največji monopolist. Iz te zmede ne bo dostopa.

Zato sem iz čiste trme in jeze do malomarnega odnosa do strank sprejel odločitev, da se niti ne bom trudil in iskal ugodnih akcij. Če nočejo mojega denarja (Siol) oz. ga hočejo nenormalno veliko (Telemach), potem ga pač ne bodo imeli. O tem imam vsaj zadovoljstvo, da lahko pogledam celo epizodo Losta, 24 ali CSI, brez da bi me kdo motil na Messengerju ali da bi moral nekaj nujno zgooglati. V končni fazi je ignoranca "velikih" skoraj darilo meni. Pa še spat se spravim lahko ob normalni uri in brez rdečih oči. Včasih se je prav lepo upreti kakšnemu trendu. Pa čeprav nisem najbolj znan po tem, a ne, sosed?

Ni komentarjev: