sobota, september 30, 2006

Zver se je spet "izkazal"

Danes je v prispevku o zlatih maturantih na nacionalki minister Zver povedal med drugim: "...kajti od vas se pričakuje več kot od povprečnih in podpovrečnih...". Vsekakor netaktna, če ne žaljiva izjava. Iz nje lahko sklepamo, da s(m) vsi, ki so dosegli na maturi manj kot 30 točk, povprečni oz. podpovprečni. Sam sem jih imel 28, pa sem po mojem mnenju dosti uspešen. Pa imamo v naši generaciji še bolj uspešne, ki tudi niso imeli 30 ali več točk. Recimo Ž.

To, da je minister v isti (skoraj) isti koš vrgel 95% populacije maturantov, je neumnost. Saj sicer ni sam kriv, ker mu govore tako ali tako pišejo drugi. Napaka je torej nekje ne ministrstvu, ampak vseeno, minister bi ga pa mogoče lahko prebral, preden ga prebere. Če gimnazijci še vedno veljajo za bodoče intelektualce, bi lahko k temi pristopil bolj taktno.

Zgolj manjša neumnost, ampak popolnoma v skladu z delovanjem naše vlade.

petek, september 29, 2006

četrtek, september 28, 2006

Mojih 12 in še nekaj €

Bor mi je dal idejo.

WW5LEM

sreda, september 27, 2006

Še vedno...

...in vsak dan bolj te pogrešam.

torek, september 26, 2006

Prva obletnica

Če pomislim, da je minilo že celo leto od tega, ko sem diplomiral, se mi zdi, da tako hitro čas vendar ne teče, po drugi strani se je pa vmes zgodilo toliko zadev, da je pravzaprav kar logično. Ker je ravno obletnica, lahko naredim eno analizo, kaj od pričakovanega se je zgodilo in kaj se ni. Torej, ideja, da bom končno nekje na svojem (čeprav najetem, ampak vsaj novem), se seveda ni zgodila. Tudi mladi raziskovalec ni pravno gledano (semantično pač) ni uspelo, in temu primerno je tudi stanje na mojem transakcijskem računu, ki je približno enako kot lani takle čas. Ker ni bilo obilnega priliva denarja, se ni uresničila nobena od materialističnih idej (avto, prenosnik, telefon, ipd). To je od neuresničenih idej.

Od uresničenih idej sem (verjetno) naredil s študijem predpisane obveznosti za drugi letnik. Celo veliko večjo motivacijo za opravljanje pripravništva sem dobil. In bil sem na IPSF kongresu in na taboru.

Potem pa je seveda še en kup zadev, ki jih nisem planiral, recimo EPSA Autumn Assembly v Amsterdamu, ki se je izkazal za fenomenalno, pa par mesecev dela v Krki, pa še in še.

Če pod vse potegnem črto, mi je tale limonada, ki sem jo naredil iz limon, ki mi jih je ponudilo ali bolje rečeno dalo življenje, zelo všeč. Jaka mi je enkrat rekel, kako je bivša šefica ene od študentskih ogranizacij tožila, da saj denarja je dovolj, ko si v službi, samo kaj, ko nimaš časa, da bi ga zapravil. Časa sem imel v tem letu res na srečo dosti, za denar je pa še čas ;-)

ponedeljek, september 25, 2006

Egoizem ali altruizem ali nekaj vmes?

Kot mlad, nadebuden bodoči bruc farmacije sem imel velikopotezne ideje, kako bom lahko sam prispeval s dobrobitu človeštva. Cilji sedaj se še vedno niso spremenili, le da vključujejo tim in da namesto "kaj" vsebujejo "kako". Prava učinkovina, v pravem odmerku, na pravem mestu, torej "kako" ali strokovno gledano, "farmacevtska oblika". S tem sevede na podcenjujem kemije (če ne drugega, bakterije se bodo vedno spreminjale hitreje, kot bomo premagovali resistenco, npr), ampak velik del razvoja sedaj temelji na tehnologiji. Tako so se moje ideje/želje sedaj preusmerile v iskanje boljše oblike. Kot dolgoročni cilj oz. moj prispevek razvoju, terapiji, komplianci in dobrobitu.

Se je pa temu pridružil še en, bolj egoističen cilj. Večina študentov, razen redka izjema Ljubljančanov in okoličanov ter tistih, ki imajo bogate starše/sorodstvo, se poleg z izpiti sooča tudi s povsem praktičnimi problemi. Kje bivati, kako najti primerne sostanovalce, kako imeti srečo najti ustrezno stanovanje z normalnimi lastniki, ki ne težijo. Verjetno si vsak, ki bo ostal v prestolnici, želi čimprej svoje, lepo in svetlo, toplo stanovanje, če je sreča še na dobro lokaciji in z garažo nekje spodaj.

Tale dvokomponentni sistem je verjetno rešljiv, zato mu moram dodati še zaplet. Že pred diplomo sem ugotovil, da je, tako kar se tiče bivanja, prehrane in nasploh statusa, najbolj optimalna zaposlitev kot mladi raziskovalec. Lani pač ni bi bilo sreče, letos pa je šla v napoto birokracija. (ker nisem Jack Bauer, me življenje ni vprašalo, kakšno sadje želim, ampak mi je ponudilo limone). Tako moram sedaj narediti limonado.

Torej, glede na okoliščine, moja in splošna dilema? Kaj nas žene, da kratkoročno delamo stvari v svojo škodo (stanje je slabše, kot bi bilo, če tega ne bi počeli), da bomo potem nekoč sami na boljšem in mogoče s tem, ko bomo osvojili nova znanja in izkušnje, prispevali s splošnemu dobremu. Specifično: zakaj recimo trenutno na lastne stroške študiram, ko bi pa vendar lahko s svojo izobrazbo delal za lepo nadpovprečno slovensko plačo in vsaj deloma ugodil svojemu egoističnemu cilju? Saj približno vem, da je gonilo nadaljevanja študija bolj kompleksno, ampak kaj, če ne bi bilo. Če bi se moral odločiti med dolgoročnim, altruističnim, in kratkoročnim egoističnim ciljem? Kakor se poznam, bi se verjetno odločil sicer enako kot sedaj. In poznam veliko ljudi, ki delajo in razmišljajo podobno kot sam (vsaj Jasna je potrdila, ampak moje ocene, koliko je takšnih intuziastov, pridejo v statistično verodostojne številke).

Kaj nas torej žene in ali bi bil svet kaj drugačen, če takšnih ljudi ne bi bilo? Če bi vsi zgolj gledali na svoje egoistične cilje?

petek, september 22, 2006

Kovačeva kobila na Filozofski fakulteti

Na poti med ustanovama (na žalost me morem reči hišama, čeprav se mi je ta izraz za organizacijo usedel na jezik/tipkovnico), kjer zadnjih nekaj tednov preživim večino dneva, FFa in CTK, se je pojavila moda listkov. Listki na parkiranih vozilih, ki so oskrbovali otvoritev ene fancy trgovine s stanovanjsko opremo na vogalu Igriške, grozilni - "Parkirali ste na mestu, kjer parkiranje ni dovoljeno. Naslednjič bo vozilo odstranjeno" - zataknjeni za brisalec parkiranega vozila pred FF, in opozorilno-informativni - "Vozilo je v okvari. Nek priimek na Š, se ne spomnim, kateri."

Potem pa še največja cvetka med njimi. Na vratih ograje notranje parkirišča omenjene ustanove. Citiram (če bi ta računalnik imel BT, bi priložil še sliko): "Ko parkirate obvezno zaklepajte vrata". Ustanova, ki producira "cvet" slovenskega slovstva in slovničarstva, si privošči takšno umetnijo. Saj ne razumem, kaj je hujše, navodilo, da naj med parkiranjem zaklepam vrata ali, če stavek verjetno razumem tako, kot je želel semantike in jasnostni neuki pisec, da manjka več kot očitna vejica. Priznam, alergičen sem, ko ljudje pred in po vrinjenih stavkih ne pišejo vejic. Alergičen sem ob neuporabi dvojine in rodilnika. Posebej v javnih medijih. Ampak, dejstva, da omenjenega opozorila ni nihče prebral oz. da ga verjetno zaposleni na FF skoraj morajo prebrati in ob tem ne ukrepajo, pa ne razumem.

Upam, da se bo stanje popravilo. Je pa še vedno prikaz kaotičnega stanja in neznanja na naših fakultetah.

četrtek, september 21, 2006

Spet Nina Osenar

Omenjena damica (ki se kdaj pa kdaj ne obnaša kot popolna kokoš) je zadnje čase glavna atrakcija na slovenskem spletu. Lepo in prav, in popolnoma skladno s slovensko mentaliteto in sposobnostjo navezovanja medosebnih stikov. Ampak zakaj spet pišem o tem damici? V statistiki bloga sem zadnje čase zasledil povečano število obiskov s strani fino.si. "Zanimiv" koncept, samo ni mi jasno, kaj dejansko hočejo doseči. Kaj sploh delajo?

Kakor sem utegnil videti, po slovenskem in tujem spletu pobirajo vse zapise o slovenskih in tujih zvezdah in zvezdicah. Lahko kratkočasno branje, kdor ima preveč časa. Samo komu se le da brati, kaj bo popoln neznanec napisal o kakšni slovenski zvezdici in še bolj, nekdo ima očitno preveč časa, da takšne zadeve celo išče.

In še nekaj popolnoma nepovezanega. Zadnje čase se mi je prikupil lasten besedni umotvor "(zgolj) z ene (moje) strani argumentiran pogovor". Zadnjič mi je sosed, s katerim si (na žalost) delimo dvorišče, tečnaril glede poklopa na vratih. Ker pač nisem človek, ki bi delal zadeve brez razloga, sem ga (v pričakovanju, da razlog ne bo "ker sem jaz tako rekel") vprašal zakaj. Seveda je spet padel na testu inteligence. Potem pa nisem bil več tako zloben, da bi mu rekel, da se mi res ne da imeti z njim "z ene strani argumentiranega pogovora". To so pa dobrososedski odnosi. Z veliko mero cinizma.

sreda, september 20, 2006

Kevin Spacey in samo resni

Na trenutke se počutim kot Kevin Spacey iz Ameriške lepote. Tečem, sem v procesu nabave uteži (vseeno, ne kadim ničesar, moji bivanjski pogoji so nekaj log enot pod tipično hišo ameriškega predmestja in najbrž nimam tako norih sosedov (da bi me ustrelili)). Po drugi strani pa se teh nekaj dni počutim kot povprečen Japonec. Zjutraj grem okoli sedme in se vrnem okoli osme ali devete zvečer, ko ostane čas za tek in mogoče kakšno nanizanko. That's it. Vse za ljubi naziv in posledično boljše pogoje enkrat, ko mi vse uspe.

In v ta urnik mi je včeraj uspelo vriniti še ogled enega stanovanja. Prav lepo, odlična lokacija in nepretirana cena, ampak "samo za resne". Kjer resnost pomeni, da najemnino plačaš za leto naprej. Damn it. Še ena zima v Rožni? Čedalje bolj kaže tako, razen, če se ne zgodi statistična anomalija ali laično čudež.

nedelja, september 17, 2006

Poročilo o napredku

Kakšen mesec nazaj sem si postavil nekaj ciljev. Nič presneto težkega, zahtevnega, šlo je bolj zato, da vidim, koliko še imam samokontrole. Kakšno je stanje po enem mesecu?

  • PST je padel še pred koncem avgusta, zelo simpatično in bo vsekakor potrebno ponoviti
  • moja "klasična" tekaška pot je sedaj spet v času izpred dveh let
  • 82? Počasi, ampak bo.
Moram reči, da je rekreacija ena od zadev, nad katero se zadnje čase ne pritožujem. In moja samodisciplina. Ko bi že razmerji prihodki/želje in potrebe sledilo temu :-)

sobota, september 16, 2006

Zakaj?

Danes je na slovenski blogerski sceni opaziti precej nejevolje, jeze, tečnobe, negranja in pesimizma. Je pač tak dan, da nikomur nič ne paše. Čeprav sta dve izjemi, današnje družinsko kosilo (z moje "gurmanske" strani) in Ulino veselje ob zbiranju idej za kopalnico (z blogerske scene). Drugače sem pa ves tečen, imel sem namen napisati članek, pa mi Primož ni povedal, koliko ga plača, po goli neumnosti sem DVD zaklenil na regijo 1 (hvalabogu za DVD Region+CSS Free in še eno stran, podobno Altavisti ;-) ), in zaradi gole lenobe se mi ne da brati sicer zanimivega Crnkoviča, ker je prvi neprebran post v nerazumljivem jeziku ( vsaj za našo politiko izgleda tako)...

Torej, zakaj:

  • mi danes ne paše skoraj nobena pesem moje playliste
  • hočem kar naenkrat svoja Okna vizuelno pretvoriti v Visto?
  • sedaj, ko sem se odločil, da bi se preselil, ni nobene proste enote na Novi Grbini (vsaj ne primerno za moj žep)
  • bo cel vikend deževalo
  • imamo doma LCD TV, v svojem bednem (najetem) stanovanju pa še kabelske ne morem imeti?
In nenazadnje, zakaj te moram tako presneto pogrešati?

petek, september 15, 2006

Nina Osenar

Nina Osenar je sodeč po tem menda najbolj iskan termin na Najdi.si. Če je temu res tako, potem niti ni čudno, da je omenjeni blog, ki je zadevo objavil, med najbolj aktivnimi (torej posledično branimi) blogi na Blogosu. Torej, Blogos.

Kakor Siola zaradi tehnične nesposobnosti nisem nikoli maral (podrobnosti tukaj), pa se mi je njihov portal vedno zdel precej zanimiv. In potem so kar naenkrat naredili, brez da bi se o tem po slovenski blogerski sceni veliko govorilo, Blogos. Poleg nadležne reklame na strani nimam nobene pripombe. In glede na to, kdo ga ureja, in kdo od znanih bloga, in kdo vse je že prestavil tja, bo portal verjetno več kot uspešen. Pa še pred Bloggerjem ima prednost, da je slovenski. Me zanima, kateri od ponudnikov (glede na to, da za Bloggerjem stoji Google, pričakujem še par zadev, ki me sedaj motijo), Blogos ali Blogger, bo pri nas uspešnejši...


(če ste zguglali sem v iskanju Nine Osenar in vas zanimajo "vroče" in "pikantne" slike, kliknite sem)

četrtek, september 14, 2006

812,-

Nekaj časa nazaj je Marko Crnkovič, ki je ravnokar odprl blog pri Siolu, ki ima strašne probleme s T2, katerega vodja je bivši Siolovec Kramberger, ki... Zašel sem, ne mislim biti rumeni tisk (čeprav, novic mi ne manjka, vsaj za bazo ne...)

Torej. Nekaj časa je Crnkovič pisal o po njegovem provokativnem oglasu za Amis, nato pa se je v komentarjih razvila debata o psihologiji oglasov. Menda je bil ta Amis začetni podoben temu (poševno moji komentarji):

Jaka K.

Nima hitrega interneta. (roko na srce, v 21. stoletju dostop mora biti stalen in hiter, drugače se ne zasluži imena internet)

Rad gleda filme.

V drugi različici so prečrtali prvo postavko in spomovirali Amis ADSL. Oglas naj bi menda bil provakativen, ker je zagovarjal kršenje avtorskih pravic. Kdo ima prav in kdo ne (jaz še vedno mislim, da je stvar interpretacije in oglas cilja na "pokvarjeno" miselnost prejemnika, kot večina ostalih).

Sedaj se je pa (vsaj po Ljubljani) pojavil nov. Mislim, da sem med Savsko in centralno železniško in avtobusno sramoto, ups, postajo, naštel kar tri (ni čudno, če pa imamo v skoraj centru mesta toliko prelepih dvorišč in neurejene okolice "elitnih" stanovanj na Kotnikovi). Je izjemno enostaven, saj izgleda kot velik napis:

812,-

Moja interpretacija je, da gre za ceno. Verjetno v €, toliko tolarjev skoraj nič ne pomeni. Samo kaj pomeni? Prva ideja, ki mi je padla na pamet je, da gre za ceno kvadratnega metra stanovanja v prestolnici. Realni ceni gradnje, ne multipliciranim "elitnim" verzijam. (Mimogrede, ste opazili, da vse spletne strani novogradenj stanovanja označujejo kot luksuzna ali elitna? Mogoče po ceni, nikakor pa po lokaciji in izdelavi...)

Ampak zakaj bi kdo to objavil? Mogoče gre za predvolilni plakat, ki prebivalcem obljublja stanovanja po takšni ceni?

Zbiram predloge...

sreda, september 13, 2006

Baza

Od zadnjega posta, ki sem ga napisal sem, je minilo že kar nekaj časa, tako da sem na Siblogs padel v skupino "Osveženi manj kot 7 in več kot 3 dni nazaj". Razlog je seveda bližajoči izpit, ker večino dni preživljam ob učenju in pitju belega čaja z ingverjem. Ta naj bi menda celo stimuliral prebavo, oba izvlečka skupaj pa naj bi delovala stimulativno in čistilno. No, pri meni ne, ker sem sedaj bolj podoben hodečemu polmrtvecu (ali tako, da boste vsi razumeli, zombiju). Sem pa danes končno zagovarjal seminar za prihajoči izpit. Še ena obveznost manj.

Sicer pa nisem mislil pisati o tem, ampak o tem, da sem med pregledom statistike ugotovil, da ima določeno bazo bralcev. Indici: znani IP bloki, brez napotnega URL-ja, pa tudi številki obiskov in ogledov strani sta nevarno blizu (sedaj sem postal spet vešč interpretacije grafov). Vseeno, baza, lahko bi oddala kakšen komentar ;-)

Sem pa ugotovil še nekaj novega. O razliki med zelenih in črnim čajem smo poslušali (ali bodimo iskreni - prebrali) pri "rožicah", danes pa sem ugotovil, kaj za vraga je beli čaj. Kot ponavadi je čisto preprosto, gre na menda najbolj priznan čaj, ki ima na svojih listih opazne bele dlačice. Po sestavi je podoben zelenemu (tein, ja), samo menda boljšega okusa. In za kilogram listov jih menda potrebno ročno nabrati kar 30.000. Glede na ceno (manj kot € na liter) v ta podatek močno dvomim. Ali pa izvajajo ekstrakcijo s superkritičnimi fluidi (kar pa spet močno dvomim).

petek, september 08, 2006

S60 White (3)

Kdor čaka, dočaka, so rekli stari ljudje in ta pregovor še vedno drži. Nekaj dni nazaj sem na statistiki gledal, kako vse ljudje pridejo do tega bloga in videl, da je celo na prvih dveh mestih, če kdo išče "S60 White". Tema za telefon, ki sem jo iskal, ker je bila samo za tretjo generacijo S60, moj telefon pa je druge. In ki je nisem našel.

Long story short, temo sem preko nekaj korakov našel in sedaj krasi moj telefon. In kdor čaka, dočaka.

(if you just googled here looking for S60 White theme, you can download it here)

četrtek, september 07, 2006

Zakaj doma?

Ko sem se z Matevžem nekaj tednov nazaj pogovarjal o delu v tujini, me niti ni toliko res zamikalo, da bi šel sam preskusit to zadevo. Danes pa sem nekaj o tej temi rekel še z Matejem, ki se je ravnokar vrnil iz Avstralije (in se strinja, da je na ponudbo: nekaj tisoč AUS dolarjev, zagotovljena služba (in bivanje) ter enosmerna karta za deželo "down under" zgolj: "Kdaj je let?") in ugotovil, da me dejansko po tem, ko bom naredil še preostale izpite na podiplomcu, prav nič ne zadržuje v Sloveniji. Ideja, da bi šel naslednje leto delat v tujino za kakšno leto ali dve, se mi zdi prav uresničljiva. Ker računam, da naš podiplomski program ne omejuje geografsko, kje naj bi obveznosti opravil, ker vem, da je naša fakulteta dobro povezana s tujino in ker tudi UL ni ravno neznana (pa še kakšen sklad je gotovo za to), me resno mika, da bi se spravil v kakšen London ali na Nizozemsko. Ker smo vsi v EU, (prevelikih) birokratskih težav ne bi smelo biti, plača je v tujini precej boljša kot pri nas, izkušnje so vedno dobrodošle in če ne sedaj, kdaj pa si lahko kaj takšnega privoščim. Ko opravim tale izpit in se dokončno dogovorim še za pripravništvo, se bom kar resno spravil iskat možnosti.

Mogoče bom čez dobro leto in pol pisal od kje bližje ničnega poldnevnika.

Uporabniku neprijazna navodila

Včasih, ko sem bil bolj kot CTK redni gost čitalnic NUK-a, torej v času, ko sem bil bolj ali manj še nadebuden študent začetnih letnikov farmacije in zatorej bolj podkovan splošno kot strokovno, je ena od administratork omrežja v NUK-u omenila, da njena hči na FF dela diplomo o neprijaznosti navodil za uporabo zdravil ali lepo "po domače" PIL-ov (pacientov informacijski listek). Verjamem, da je kar držalo, ker so le ti bili včasih res suhoparni in polni neuporabnih podatkov, ki so ljudi bolj prestrašili kot spodbudili k uporabi. Časi so se spremenili, jaz nisem več naiven študent začetnih letnikov (v bistvu sem, ampak ene stopnje višje in nisem več naiven), ampak kar trdno pristan na (krutih slovenskih) realnih tleh, tako so tudi PIL-i postali pacientu prijazni. Namesto golega naštevanja (tega nas je, nas in nas bo naučil slovenski šolski sistem) dobi bolnik (ali uporabnik life-style zdravila, da ne bom delal diskriminacije) Q&A listek. Lepo, prijazno in za razliko od prej verjetno ne opazi in se sprašuje, kaj za vraga je hidroksipropilmetilceluloza, kaj dela polivinilpirolidon (splošen uporabnik tako ali tako pozna bolj ali manj PET (polietilentereftalat) - (vsi pijemo pijače) in PVC (stari dobri polivinilklorid) ) in kako sta lahko v tableti skupaj natrijev hidrogenkarbonat in citronska kislina (to je pa praktično, kuhinjsko, takorekoč) znanje).

Torej je, in edino pravilno je tako, stanje prijaznosti, transparentnosti in uporabne vrednosti primerno visoko. Za razliko od vsakdanjih izdelkov. Tako sem danes na tetrapaku Native (must be za učenje, zeleni čaj in limona) prebral nekatera od "navodil za uporabo". Mislim, da nizozemska naročajo, da je treba pijačo po odprtju potrebno hraniti na hladnem in spiti v treh, češka pa da v dveh dneh. Nekatera tega sploh ne omenjajo, Srbi pa so verjetno najbolj paranoični, kajti tam pa piše, da je izdelek dietetičen, specificirane so določene koncentracije sestavin in napisan je celo priporočen dnevni odmerek za standardno osebo (70 kg). Največja cvetka pa se je pojavila v slovenskem delu. Tu nam namreč priporočajo, da naj pijačo, ki jo po odprtju hranimo na hladnem, spijemo v najmanj treh dneh.

A takoj je torej potem ne smem?

sobota, september 02, 2006

Lenoba, cesta na Lopato in slovenski blogi

Odkar sem pred nekaj urami prišel domov, se mi prav nič ne da. Razlog za lenobo je malo manj kot 70 km kolesarjenja, ki sem ga danes opravil, popolnoma brez kakršnekoli kontrole. Včeraj sem iz Ljubljane vzel napačen pas za pulzimeter, po več kot šestih letih pa je nekaj pičilo tudi moj števec za kolo. Tako se kolesaril čisto po občutku, in očitno občutek za rekreacijo ni vedno dovolj. Torej sem sesut.

Zato sem šel brat nekaj slovenskih blogov, ki so se mi zdeli zanimivi. Ker se mi res nič ne da, ne bom dal nobenega specifičnega linka, ampak kar povzetek. Če ste našli pot do sem, se boste že znašli. Priporočam, ker imamo Slovenci nekaj dobrih in zanimivih piscev in ker smo pač narod na sončni strani Alp, je v besedilih najti veliko zavisti in nevoščljivosti (mislim, da prednjači MC kot osovraženi, da ne bo pomote).

In potem sem preveril še klimo pred županskimi volitvami. Ko sem šel od Lopate proti Celju, me je na moje presenečenje pričakala razrita cesta (ampak razrita z namenom rekonstrukcije, ker razrita je bila tudi doslej). To je, odkar pomnim in tam kolesarim, najslabša cesta, ki vodi iz Celja. Očitno se Šrot, sedaj ko je objavil (ali bolje potrdil) kandidaturo za celjskega župana, uvidel, da si lahko tu nabere kar nekaj političnih točk. Kot si jih je že Janković. Ali bolje, kakor mu jih je s svojih diletantskih obnašanjem naša vlada. To, da vlado mara čedalje manj ljudi, je jasno. To, da v procesu gospodarskih čist počistijo tudi enega od najuspešnejših predsednikov uprave in ga nadomestijo s prepotentnim malinavcem, se je zdelo normalno vladi. Tako se meni zdi povsem normalno, da ga podpira 47% naključno izbranih anketirancev.

Pa nisem len samo jaz, očitno je tudi Sitemeter, ki se mu ne da meriti prometa na tem blogu...

petek, september 01, 2006

Zeleni trend

Zadnje čase opažam, da se po prestolnici pojavlja večje število G.D. grafitov. Ponavadi pretirano veliki posebej grdo izpadejo na novih fasadah. Saj jih je tudi v središču dosti, ampak res najgrše izpadejo na kakšni novi fasadi v rezidenčnih okoljih. Saj je lepo in prav, da fantje (in mogoče kakšno dekle) podpirajo svoj klub, samo tole pa res izpade grdo. In gotovo ne pripomore k dobremu glasu Zmajev.

Zadnja žrtev je bila FFa. Prav grdo, ampak se bodo vsaj okoliški srednješolci, ki hodijo tja kadit, ker si pred bližnjo SŠ ne upajo, počutili mogoče malo bolj domače.