ponedeljek, oktober 09, 2006

Intervju z Jožetom Colaričem ali outsourcing težav

Včeraj sem poslušal na Valu 202 intervju z Jožetom Colaričem (če ga kdo slučajno ne pozna, gospod je generalni direktor in predsednik uprave enega slovenskih blue-chipov, Krke). Stereotipna vprašanja novinarke v stilu "vsak Dolenjec ima svojo zidanico in vinograd, kjer prideluje cviček" sem nekako preslišal, sem opazil pa nekaj stvari, ki so mi zanimanje vzbudila predvsem s strokovnega vidika.

Omenjeni gospod je sicer ekonomist, bivši turistični vodič po Jugoslaviji za petične zahodne goste še v času trdega socializma, več kot očitno izhajajoč iz turistično-gostinske družine, vendar že nekaj desetletij v Krki. In čisto sveže imenovani ekonomist leta. Vendar se mu pa kljub vsem tem letom izkušenj vidi, da pa ni farmacevt "po duši". Vsem, ki smo se in se še šolamo na Fakulteti za farmacijo, je slavna trojica kakovost, varnost in učinkovitost zaradi že mnogokrat slišanega zasidrana v podzavast in ob omembi katerekoli od trojice pomislimo na ostali dve. V intervjuju pa sem zasledil, da tega v njegovi podzavesti ni. Ne mislim reči, da bi katerega od pojmov pozabil omeniti, vendar se je slišalo, da so prišli iz zavestnega dela. Ker je to del posla, ki mu, kot ekonomistu, omogoča posel in uspešno poslovanje.

Tako nekako kot pogled na samo farmacevtsko industrijo. Sicer že davno, ampak minil je čas, ko so imeli zaposleni v mislih, nekje tam na koncu, dejstvo, da njihovo delo prispeva k boljši terapiji in vsem zadevam, ki jih to prinese za končnega uporabnika, za katerega vsi vemo, kdo je. Kot je jasno povedal g. Colarič, je vsa magija uspešnega (farmacevtskega) podjetja v uspešnem razvoju, ki prinese dobre izdelke, ki ob uspešnem marketingu omogočajo dobiček, ki spet omogoča nov razvoj in tako dalje. "Romantika" farmacije? Bodite resni, no.

V duhu, v katerem so ga menda sodelavci v odnosu do novinarjev označili kot velikega diplomata, je bil tudi njegov odgovor na zaplete z netransparetnostjo bioekvivalenčnih študij, ki je pred nekaj časa razburkala slovensko javnost. Nobena skrivnost ni, da v Sloveniji te študije tehnično in strokovno izvaja FFa v sodelovanju predvsem s Kliničnim centrom, deloma pa tudi z Diagnostičnim centrom na Bledu. Da je zadeva, vsaj kar se prostovoljcev tiče, organizirana na zelo visokem nivoju, tako v preteklosti, ko je bila odgovorna oseba že ena od treh legendarnih K.-jev na FFA, kot sedaj, lahko potrdim tudi iz prve roke. Večkratno. Gospod Colarič je zelo diplomatsko povedal, da Krka te študije "outsourca" preko Univerze v Ljubljani, oz. FFa, in pogodbeniki urejajo vse tehnične zadeve. Zelo lepo umivanje rok, čeprav je priznal, da fakulteto kot ustanovo visoko ceni. Roko na srce, verjetno bi (tudi) brez teh študij (kjer se samo honorarji prostovljcem gibljejo okoli slovenske povprečne plače, če je le razpolovni čas dovolj dolg), fakulteta nikoli ne imela novega prizidka, kaj šele obnovljene Plečnikove Stare tehnike.

Pa da ne bo izgledalo, da ga samo kritiziram. Pokazal je, da je s tem, ko je stopil v Kovačičeve čevlje, od svojega predhodnika prevzel tudi politiko vodenja kadrov. Pohvalno in redko v slovenskem prostoru. In, zelo poljudno je predstavil, kaj bioekvivalenčna študija pomeni.

Vsekakor, sodelavci imajo prav, v odnosu do novinarjev je pravi diplomat. In v odnosu do splošne publike še vedno pravi ekonomist. Kar pa ni nujno niti slabo.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Iz svojih izkušenj z delovnega mesta v farm. industriji ti lahko iskreno povem, da nimaš pojma...

Veliko jih danes zna izdelati zdravilo (predvsem generično), niso pa vsi pri tem prvi in najcenejši! In to je edino, kar še danes šteje... Oz. to da to narediš s čimveč dobička, drugače sploh tega več počel NE BOŠ! Pridi v industrijo, zakaj se skrivaš na faksu in se greš turista po lj ter se dokaži... Zgleda maš na faksu preveč časa, ker če bi delal v ind. dvomim da bi kdaj ujel sprehod ob dnevni svetlobi...

Do tedaj pa pusti g. Colariča kar lepo pri miru, ker je fenomenalen človek! Ne, nisem krkaš...

You rock (NO)!

Tomi pravi ...

Dejstvo, da se skrivaš za anonimnostjo, daje tvojemu pisanju "veliko verodostojnost".

Tako je lahko biti pameten, ko pa se je potrebno postaviti z imenom za svoje besede, pa marsikomu zmanjka poguma, volje in kompetenc.