sreda, oktober 25, 2006

Nekaterim uspe

Počasi, ampak neizogibno začenjam opažati znake "staranja", recimo srečevanje ljudi iz moje mladosti v novem okolju in kontekstu.

Včeraj sem v eni od ljubljanskih restavracij srečal znanca iz domačega kraja. Nekoga, ki mu je takratno okolje napovedalo, da iz njega ničesar ne bo in mu napovedalo tragičen konec. Res je, da je, kot veliko mladostnikov iz tega okolja, zašel na kriva pota, vendar je očitno volja, da nekaj naredi iz sebe, bila močnejša od omame. Sedaj v omenjeni (tudi dosti znani) restavraciji dela in kakor sem videl, je zadovoljen.

Prav vesel sem, da nekaterim uspe.

8 komentarjev:

Luka pravi ...

nekaterih == nekaterim?
Hehe, tudi sam imam zelo zanimivo zbirko bivših prijateljev, ki so se zapisali v kronike z raznimi ilegalnimi podvigi, a sedaj jih včasih srečam, ko živijo normalno obmestno življenje. Nekateri so sicer svoj položaj poslabšali glede na izhodiščne želje, drugi pa celo prišli višje, kot so pred tem sanjali. Je pa zanimivo videti kolega iz preteklosti in primerjati njegovo sliko iz preteklosti s sedanjo. Zanimiva introspekcijska izkušnja...

PyroBor pravi ...

problem je edin ker se v linku ne popravi napaka :) in bo link še vedno: http://metrodusa.blogspot.com/2006/10/nekaterih-uspe.html

Ulala pravi ...

to je pa resen problem?!

uspe nam lahko pa vsem, ker si (bolj ali manj) sami izbiramo svojo pot. kolk si srecen, je pa spet druga stvar in je, po mojem, tudi odvisna od nas samih.

Ulala pravi ...

tale resen problem se nanasa na napako v linku...

Anonimni pravi ...

Je pa lepo videt tebe y diplomo kako ti nek ozdravljeni narki; in socialni problem slu\i in ima[ potem yado[;anje, da je bogi in da si ti ve; vreden kot on...upajmo, da te osebe ydaj [e ne prime da kon;a kako farmacijo huh to bi zate bilo pa lahko \e nevarno...

LP!

Whatever People Say I Am, That's What I'm Not

Tomi pravi ...

Ula: to je res, samo nekateri na poti obupajo in ostanejo nekje vmes.
Anonimni: enkrat sem že napisal, da takšna mnenja, kot je tvoje, napisana s strani ljudi, ki nimajo toliko samozavesti in poguma, da bi se predstavili, zelo visoko cenim. Upam, da zaznavaš visoko mero cinizma.

Ulala pravi ...

o narkicih ne bi.. in o tem, kam te zivljenje pripelje. vseeno mislim, da svoje odlocitve sprejemas sam. odgovarjas za svojo sreco sam.

sama sebi se ne smilim, ni mi vedno najlazje in za vecino dosezkov se moram precej potruditi. narkicev ne obtozujem in (povecini) se mi tudi smilijo ne. sem zavistna, ne pa neprivoscljiva (ce je nekdo srecen in uspesen) oziroma privoscljiva (ce gre nekomu slabo).

Tomi pravi ...

Ulala: saj mislim, da je anonimni nekako "napadel" mene, čeprav je res, da smo v postu trije, na katere bi se lahko nanašal komentar (štirje, ki smo ali bomo delali diplomo na FFa ;-) ).

Vsekakor se pa strinjam, da človek sam odgovarja za odločitve, čeprav je tudi res, da se mora včasih znati prilagoditi "limonam, ki mu jih vrže življenje". In seveda posledično tudi za vse posledice odločitev.