sreda, januar 17, 2007

Življenjsko tehtanje

Nekaj dogodkov in zapisov v zadnjem času me je spet pripravilo do razmišljanja. Recimo

  • Katja (če uporabim njeno nebložno identiteto) je naredila RL-revizijo svojega prvega bložnega leta
  • včeraj sem po dolgem času srečal določeno osebo
  • prejšnji teden sem na seminarjih za pripravnike ugotovil, da moja generacija (in malo starejši) prakticira resne zveze, skupno življenje, poroke, selitve na svoje, prijave v stanovanjski sklad, ipd.
Čeprav sem vedno bil zagovornik tega, da mora človek delati to, kar mu odgovarja, se sprašujem, kakšna bi bila "what if" situacija. Po eni strani je fenomenalno, če bi lahko sam planiraš, kaj boš delal s svojim življenjem in denarjem, po drugi strani pa je "druga plat" ekonomsko veliko bolj sprejemljiva in nudi druge prednosti, ki mi jih trenutno življenje in plača ne moreta. Ob teh kompromisih se mi zastavlja tista večna dilema, zakaj nima mlad človek, ki ima ideje in čas, dovolj denarja, da bi jih izkoristil. Saj je lepo potovati in videti svet, ko si mlad in imaš čas in nobenih pravih obveznosti, samo je pa po drugi strani tudi lepo imeti udobno vsakdanje življenje. Ko enkrat vstopiš v drugi četrtino življenja, je to nekaj povsem realnega, verjetno. Samo planiranje potovanja na Tajvan pa tudi.

O tem, da eni uberejo drugo pot, pa sem že pisal.


Sem mogoče prezahteven? Se časovna determinanta obrusila moje razmišljanje? Kje je Poldi in predvsem to, ali bodo naši junaki rešili svet pred zlobno Polentožerko? Vse to v naslednji epizodi Hrabrega Miška.

(verjamem, da bi ob zaposlitvi v Zahodni Evropi omenjena vprašanja bila banalna in nepotrebna)

3 komentarji:

Luka pravi ...

Kar malce čudna je ugotovitev, da imajo skoraj vsi osnovnošolski prijatelji že neodvisno življenje, večina srednješolskih prav tako, še hujše pa je, ko vidiš, da kolegi, vrstniki na faksu prav tako pričenjajo samosvoje življenje. Tudi sam sem se pričel podobno spraševati. Morda sem ravno zaradi tega vprašanja izgubil prenekatere ambicije, ki sem jih imel. Sam si namreč bolj kot uživaška potovanja pričakujem miren, neodvisen vsakdan. Ne potrebujem niti si ne želim več, kot toliko, da bi lahko "lagodno" živel in ne životaril.Ter nekaj kolegov za kakšne biljardne večere ali skoke v hribe.
Včasih sem hotel potovati, videti svet. Saj ta želja je še vedno tu, a sem odkril, da je pravzaprav povsod po svetu lepo, ne glede na to kje si. S hribi sem opazil, da je Slovenija pravzaprav zelo lepa in zanimiva ter da je še ogromno kotičkov, ki jih ne poznam. Morda je tudi to spoznanje botrovalo k moji odločitvi.
No kakorkoli že, v svojih premišljevanjih nisi sam. Želim ti, da se odločiš za pravo pot. No,katerakoli od teh dveh odločitev bo zate verjetno prava, tako da se prepusti naključjem :)

Tomi pravi ...

Jaz pa vseeno želim še sedaj, ko sem res brez obveznosti, videti nekaj. Recimo včeraj sem ravno kupil karto na Tajvan, ki je bila čez 1000 €, zaradi tega si ne morem privoščiti nekaterih drugih zadev, samo mi ni žal.

Če si lahko privoščim z nekaj odpovedovanja zadeve sedaj, si jih bom potem, ko bom več denarja, še lažje. Samo koncept je potrebno osvojiti.

DrMinistr pravi ...

Hehe Tomi...zadnje čase pa nekej na veliko premišljuješ...o trenutni situaciji, kako bi bilo, če bi bilo, o kolegih, ki so že poročeni,...

Jaz take misli ponavadi hitro potlačim, zadnič sem se pa vseeno malo zamislil, ko me je vprašala punca, kako si predstavljam, da bo čez 5 let...