petek, februar 16, 2007

Ubogi očka Jaklič

Končno mi je uspelo pogledati oddajo, ki je med strokovno javnostjo sprožila buren odziv (in ravno v pravem času popestrila moje strokovno izobraževanje), in sedaj se mi med krčevitim upiranjem, da bi zavestni del moje razmišljanja izgubil bitko proti manj zavestnemu in gospoda Jakliča označil za arogantnega predstavnika štirinožnih živali, postavlja nekaj bolj tehtnih vprašanj:

  • kakšen je smisel usmerjenega visokošolskega sistema, kjer lahko (v grobem) družboslovec sodi o popolnoma interdisciplinarni tematiki iz naravoslovja?
  • kdo lahko zagotovi, da bi dejanski presežek prometa, ki ga je omenjeni gospod pretvoril v nekaj tisoč operacij, tja dejansko šel?
  • kje je zdrava meja oglaševanja gostov na nacionalki?*
  • zakaj določeni ljudje (med njimi je seveda gospod Jaklič) licemersko menijo, da v kapitalističnem svetu, katerih vrednot se več kot očitno oklepajo, znanje in vrednota, ki se jo trži?
Glede na tretjo točko bi bilo (če banaliziram) bolj smiselno in finančno mnogo bolj ugodno za državo izobraziti polstrokovnjake zdravstvenega področja, saj v preobilici drugega dela tako ne morejo svojega znanja posredovati?

In, glede na vse skupaj, mislim, da je čas, da se slovenska družba začne poleg svoje potrošniške usmerjenosti tudi pri spoštovanju vseh, ki sodelujemo pri ohranjanju njihove dobrine, zdravja, zgledovati po svojih vzornikih na Zahodu, kjer stvari niso tako samoumevne kot pri nas. In nenazadnje, ko se uprejo zdravniki, je doslej še VSAKA vlada popustila njihovemu lobiju. In, dragi državljani, četudi ste navajeni drugačne miselnosti, za vaše dobrine je potreben celoten t.i. zdravstevni tim. Čas je, da se v vaše dobro začnete tega zavedati. Nova politična ureditev namreč prinese vse svoje lastnosti, ne samo tistih, ki bi jih sami želeli.

Ampak selektivna percepcija je in vedno bo neozdravljiva človeška napaka.


*zgolj osebna opazka, saj za razliko od gospoda Jakliča, ki se čuti sposobnega soditi izven svoje stroke, sam tega ne morem.

Ni komentarjev: