sobota, marec 31, 2007

Relativnost časa

Ko sem pred slabimi štirimi meseci začel delat, se mi je zdelo, da bo to trajalo celo večnost. Sicer se mi je prej zdelo, da bo to res trajalo še več kot večnost, vendar je ta občutek z vsakim tednom bolj izginjal.

In sedaj, ko se strokovni izpit (ki se mi zdi čedalje bolj grozen) bliža z velikimi koraki, se mi zdi, da je teh nekaj mesecev minilo tako prehitro. Treba bo začet spravljati balast v mojo glavo.

Damn it...

sreda, marec 28, 2007

Preblisk dneva

Se ob pitju prve jutranje kave na prazen želodec napis Ultop na njej šteje kot prerokba?

petek, marec 23, 2007

Gospodu Košaku v odgovor

V izboru napisov na blogih prejšnjega tedna mi je najbolj v sledečem zapisu padel v oči sledeči stavek.

Na najbolj ugledni lokaciji v Ljubljani, tik za Prešernovim spomenikom imamo lekarno, namesto da bi najlepšo turistično točko spremenili v kavarno, kjer bi lahko tako turisti kakor meščani uživali v najlepšem razgledu na Tromostovje.

Da ne bom gospodu Košaku takoj na začetku replike očital primivnosti zgoraj omenjenega predloga, v razmislek nekaj dejstev.

Če bi gospod Košak poznal zgodovino mestnega razvoja v povezavi s farmacijo (slednje najde v eden od prispevkov dr. Krbavčiča), bi vedel, da je za stare mestne trge značilno, da so med javnimi storitvami premogli banko, cerkev in lekarno. Slednje izvirajo že vse od časov, ko je prišlo do ločitve med zdravnikom in farmacevtom (kar je mimogrede tudi razlog za oba strokovna naziva omenjenih profilov).

Zdravje je poleg denarja (in pogojno duhovne preskrbe, vendar ima umestitev cerkva na stare mestne trge tudi svojo zgodovinsko razlogo) dobrina oz. vrednota, ki se jo ceni že dolga stoletja. Da se tudi v sodobnih časih ceni zdravje za dobrino, priča tudi preimenovanje Ministrstva za zdravstvo v Ministrtvo za zdravje. Zato je umestitev lekarne na osrednji trg upravičena in tradicionalna.

Kot primer, da je temu res tako, priča primer osrednjega trga v Talinu, ki velja za eno od najlepše ohranjenih starih mestnih središč v Evropi, ki izvira še iz časov trgovske alianse Hansa. Predstavitvi njihove turistične zveze se zdi pomembno, da poleg najstarešje ohranjene mestne hiše, ki seveda stoji na osrednjem trgu, ki je ekvivalent ljubljanskemu Prešernovemu, omenijo tudi eno najdlje delujočih lekarn v Evropi, ki še vedno stoji na istem mestu. In glede na zapise tam stoji že skoraj 600 let. Bližji primer je tudi na Štefanovem trgu na Dunaju.

Gospod Košak v tem pogledu nasprotuje samemu sebi, saj bi šlo ob preureditvi Centralne lekarne v kavarno za uničenje tradicije. Ne nepomemben podatek je tudi številčna zastopanost gostinskih lokalov kot organizacij zasebnega interesa in lekarne kot organizacije javnega interesa. In v tej javnem interesu se skriva tudi občutek varnosti. Povprečen turist namreč opazi, kje je lekarna. Spet ne nepomemben podatek, ki pa ga verjetno večina meščanov ne pozna, upam, da ga poznajo pa vsaj vodiči po mestu, pa je, da je Centralna lekarna opremljena tudi z avtomatskim defibrilatorjem. Zdravstveni delavci namreč smo dolžni in usposobljeni za nudenje prve pomoči. Kako dolgo bi reševalci potrebovali od Njegoševe do Prešernovega trga v gneči, pa najbrž ni potrebno poudarjati. Torej še ena točka, ki govori v prid tezi, da je ideja o deložaciji, milorečeno, primitivna.

Zanimivo je dejstvo, da v času pisanja te replike nihče od v komentarjih (za razliko od strinjanja z nasprotovanjem gradnji parkirne hiše) ni podprl "kavarniško-lekarniške" zamenjave gospoda Košaka.

Bolj v razmislek: če lahko spremenimo namembnost Centralne lekarne, lahko glede na zgodovinski kontekst spremenimo namembnost stolnice. Očitno zgodovinska dejstva tako ali tako nič ne pomenijo. Samo Cerkev je očitno pa premočna, da bi ji lahko brezsmiselno rušili intergiteto.


Tomi Laptoš, mag. farm.

četrtek, marec 22, 2007

Kateremu mediju se lahko odpoveste?

To je bilo vprašanje, ki so ga danes zjutraj postavili na Valu 202. Ne presenetljivo je bil napogostejši odgovor televizija, kjer so bile ostale možnosti še internet, radio in tiskani mediji.

Ljudje počasi ugotavljajo, da je informacije na veliko lažji in nemoteč način mogoče dobiti preko radia, internet je še bolj selektiven in ažuren, poleg tega pa nudi tudi multimedijske vsebine na zahtevo (razen, če uredniška politika oddaje umakne iz arhiva).

Sam recimo večino tedna nimam vedno dostopa do interneta in televizije, pa prvega pogrešam, slednje pa sploh ne. Nekako ne bi maral, da bi mi spored narekoval, kdaj gledam zadevo in kdaj si ne smem privoščiti pavze.

Kaj pa vi?

torek, marec 20, 2007

Slovenski internetna odisejada

O tem, kako fleksibilni so slovenski internetni ponudniki, sem že pisal. Podobne izkušnje ima tudi Nina.

Da pa so slovenski internetni ponudniki tam nekje v kameni dobi, in to prav paradoksalno prav v prestolnici, pa je zelo plastično opisal Mato.

21. stoletje, pa kaj še?

nedelja, marec 18, 2007

Mobitel nas ima za neumne

Ta teden se mi je še cel dan v službi po mislih podila kakšna pesem, ki sem jo slišal zjutraj. Tudi drugače se mi zdi, da se oglaševanje v jutranjih urah, ko je večina ljudi, z mano vred, še napol blojenih in gredo zadeve še v retikularno formacijo, izplača. Tako sem iz gole radovednosti, ker za nakup seveda nimam denarja, postal pozoren na japonski avto z zelo neobičajnim imenom. Nekaj je vsekakor na teh urah,

Torej, ena od pesmi, ki je vsako jutro na (vsaj) Valu 202, je nek zimzelen komad iz Mobitelove reklame. (od sedaj naprej špekuliram) Isti komad, ki se pojavi tudi v TV verziji. In v tej verziji se vidi, kako starejšega gospoda potem, ko radio ne lovi več, pokliče žena in mu omogoči poslušanje njune pesmi.

In kje nas ima sedaj Mobitel za neumne? Sprejemnik, ki ga vidimo v reklami, je precej star in skoraj gotovo ne EM zaščiten, zato bo vsako EM valovanje, ki ga mobitel premore zadosti, povzročil grozne motnje. Zvok nikakor ne bo tako jasen, kot je. Druga zadeva, ki me je zmotila, je pokritost s signalom. Valovna dolžina radijskega signala je zaradi manjše frekvence za en velikostni razred večja kot valovna dolžina mobilnega signala, kar pomeni, da je potrebna večja ovira, da pride do motenj (za laike: ovire, ki se manjše od valovne dolžine, na valovanje ne vplivajo). Kako bo potem prej izginil radijski kot mobilni signal?

Saj vem, da reklame delajo družboslovci, ki so takšne teme pozabili kot sodobni otroci sneg, ampak zakaj ideje ne bi dali v pregled nekomu, ki se na snov spozna. Verodostojnost pa tudi nekaj pomeni, ne samo romantika za laike.

četrtek, marec 15, 2007

Res pomembne zadeve

Že nekaj dni sem se jezil, ker je normalno delovanje - spremljanje statistike na strani, opustil Sitemeter. V mislih sem imel, da se bom precej jezno razpisal o nesposobnih programerjih, ki mi onemogočajo up-to-date in kjerkoli preverjanje obiska. Potem pa sem danes v službi preverjal podatke o citostatičnih terapijah za realne paciente.

Sitemeter se mi je kar naenkrat zdel popolnoma banalna skrb.

torek, marec 13, 2007

Tehnološki park Brdo

Če bi moral izbirati in delati v okolju po mojem okusu, bi gotovo bil tule.

Pa še z Grbine bi lahko prišel skoraj peš...

ponedeljek, marec 12, 2007

Odtenki črnih pik

Crnkoviča načeloma ne prenesem, oz. blazno me moti, ker ga ne morem opredeliti. Se pač zna odlično obračati po vetru in gledati na svojo korist.

Še bolj pa ne prenesem Nine Osenar oziroma celotnega pompa, ki ga dviga.

Je pa s tem, ko omenjeno kokoš lepo opisal omenjeni kolumnist in bloger, slednji pri meni zgubil odtenek črnega pri piki ob svojem imenu.


Nauk: izberi manjše zlo.

četrtek, marec 08, 2007

Ker Slovenija takšne zadeve potrebuje

Na Siolu sem naletel na zanimiv blog, ki spremlja urbanizem v slovenskem prostoru. Ker je na tem področju v Sloveniji malo napisanega in dostopnega, vsekakor pohvalna poteza.

Urbana Slovenija.

torek, marec 06, 2007

Dvoboj

O slovenskem modno-pevsko-voditeljskem fenomenu sem pisal tu, tu in tu. Nina Osenar je pač svojevrsten fenomen. Potem pa se je (ne da bi to sicer opazil) na sceni pojavila ljubiteljica ljubezenskih prizorov. Glede na to, da je pevsko-voditeljiski fenomen ženski ambasador spleta 2007, sem preveril, katera je pa ljubša obiskovalcem tega bloga.

Google Analytics pravi, da je Nina Osenar v vseh variacijah bila od pojava prvega zapisa iskana v malo manj kot polovici vseh zapisov, medtem ko je Petra bila od prve omembe bila ključ samo 5% iskanja, Osenarjeva pa skoraj 50, kar je nespremenjeno od prej.

Nina je torej še vedno kraljica src spletne javnost. Vroči video očitno ne pomaga.

nedelja, marec 04, 2007

Provokacije

Svetlana Makakovič je s svojim provokativnim prispevkom spet mešala štrene na sceni. Nanjo je naprej opozoril Jonas, oglasil se je tudi Crnkovič, komentiral ga je spet Jonas. Čeprav pri slednjem zapisu ni najbolj jasno, ali je dober ali ne. Slovenci menda tako nikoli ne znamo pretirano potegniti na eno stran.

Moralizirati o tem, kdo ima prav, kdo deloma in kdo ne, je nesmiselno, je pa celotno dogajanje zabavno. Mnogo bolj kot Kahlove Pathije. Dejstvo, da trenutno v Sloveniji manjka pomembnejših novic, pa ostaja.

(in še ena parodija naših južnih sosedov, ki je ravno trenutku primerno prišla na mail)

sobota, marec 03, 2007

Zimska rekreacija

Kar je v petek zjutraj v Ljubljani izgledalo nemogoče, je popoldne v zaledju Vršiča postala resničnost. S kolegi s faksa smo namreč šli na sankanje pod Vršič. Kljub na začetku ne ravno idealnim razmeram, katerih glavnina je bil južen sneg in predvidevanju, da bomo izkoristili dva vzpona s teptalcem (hrib je le hrib), smo presenetili sami sebe in oskrbnike koče, kjer smo prespali, in sankanje potegnili do pol druge ure zjutraj, nekaj največjih intuziastov pa celo do treh. Ponoči je sneg namreč zmrznil in sani so "letele". Občutki so splošni utrujenosti in nekaj modric navkljub odlični.

Toplo priporočam, če se bo le vreme še obnašalo primerno letnemu času.

četrtek, marec 01, 2007

Še malo statistike...

...samo da tokrat ne tiste, kjer se avtorji blogov smejijo in dajemo drugim na vpogled najbolj bizarne iskalne ključe, preko katerih so obiskovalci prišlo do naših strani, ampak nekaj iz Googlovega Zeitgeista. Na res pregledno urejeni strani sem iz radovednosti pogledal lanske "What's hot" zmagovalce. Presenetila me je (seveda mi je seznam takoj padel v oči, ker je tako "domač") kategorija "What is...", kjer kar osem od desetih nizov prihaja iz farmacevtskih vod. Tako najdemo na seznamu alprazolam, aciklovir in tramadol kot učinkovine (kar samo po sebi priča o zadostnem poznavanju tematike s strani laične javnosti) in preostanek registriranih pripravkov.

Dober vtis, da se bolniki v smislu terapije, preventive oz. splošne razgledanosti seznanjajo z zdravstveno tematiko, pa pokvari biser tipa: kdo je Hezbolah (omenjena organizacija je sicer najbolj iskan niz v kategoriji "kaj je")?