petek, marec 23, 2007

Gospodu Košaku v odgovor

V izboru napisov na blogih prejšnjega tedna mi je najbolj v sledečem zapisu padel v oči sledeči stavek.

Na najbolj ugledni lokaciji v Ljubljani, tik za Prešernovim spomenikom imamo lekarno, namesto da bi najlepšo turistično točko spremenili v kavarno, kjer bi lahko tako turisti kakor meščani uživali v najlepšem razgledu na Tromostovje.

Da ne bom gospodu Košaku takoj na začetku replike očital primivnosti zgoraj omenjenega predloga, v razmislek nekaj dejstev.

Če bi gospod Košak poznal zgodovino mestnega razvoja v povezavi s farmacijo (slednje najde v eden od prispevkov dr. Krbavčiča), bi vedel, da je za stare mestne trge značilno, da so med javnimi storitvami premogli banko, cerkev in lekarno. Slednje izvirajo že vse od časov, ko je prišlo do ločitve med zdravnikom in farmacevtom (kar je mimogrede tudi razlog za oba strokovna naziva omenjenih profilov).

Zdravje je poleg denarja (in pogojno duhovne preskrbe, vendar ima umestitev cerkva na stare mestne trge tudi svojo zgodovinsko razlogo) dobrina oz. vrednota, ki se jo ceni že dolga stoletja. Da se tudi v sodobnih časih ceni zdravje za dobrino, priča tudi preimenovanje Ministrstva za zdravstvo v Ministrtvo za zdravje. Zato je umestitev lekarne na osrednji trg upravičena in tradicionalna.

Kot primer, da je temu res tako, priča primer osrednjega trga v Talinu, ki velja za eno od najlepše ohranjenih starih mestnih središč v Evropi, ki izvira še iz časov trgovske alianse Hansa. Predstavitvi njihove turistične zveze se zdi pomembno, da poleg najstarešje ohranjene mestne hiše, ki seveda stoji na osrednjem trgu, ki je ekvivalent ljubljanskemu Prešernovemu, omenijo tudi eno najdlje delujočih lekarn v Evropi, ki še vedno stoji na istem mestu. In glede na zapise tam stoji že skoraj 600 let. Bližji primer je tudi na Štefanovem trgu na Dunaju.

Gospod Košak v tem pogledu nasprotuje samemu sebi, saj bi šlo ob preureditvi Centralne lekarne v kavarno za uničenje tradicije. Ne nepomemben podatek je tudi številčna zastopanost gostinskih lokalov kot organizacij zasebnega interesa in lekarne kot organizacije javnega interesa. In v tej javnem interesu se skriva tudi občutek varnosti. Povprečen turist namreč opazi, kje je lekarna. Spet ne nepomemben podatek, ki pa ga verjetno večina meščanov ne pozna, upam, da ga poznajo pa vsaj vodiči po mestu, pa je, da je Centralna lekarna opremljena tudi z avtomatskim defibrilatorjem. Zdravstveni delavci namreč smo dolžni in usposobljeni za nudenje prve pomoči. Kako dolgo bi reševalci potrebovali od Njegoševe do Prešernovega trga v gneči, pa najbrž ni potrebno poudarjati. Torej še ena točka, ki govori v prid tezi, da je ideja o deložaciji, milorečeno, primitivna.

Zanimivo je dejstvo, da v času pisanja te replike nihče od v komentarjih (za razliko od strinjanja z nasprotovanjem gradnji parkirne hiše) ni podprl "kavarniško-lekarniške" zamenjave gospoda Košaka.

Bolj v razmislek: če lahko spremenimo namembnost Centralne lekarne, lahko glede na zgodovinski kontekst spremenimo namembnost stolnice. Očitno zgodovinska dejstva tako ali tako nič ne pomenijo. Samo Cerkev je očitno pa premočna, da bi ji lahko brezsmiselno rušili intergiteto.


Tomi Laptoš, mag. farm.

3 komentarji:

lastovka pravi ...

Čestitke za post! Lekarna tam preprosto mora ostati!!!!

Btw zakaj v frančiškanski cerkvi nimajo defibrilatorja? :P

In ko smo že pri kapitalističnem preurejanju Prešernovega trga, zakaj se nihče ne angažira za oživitev zamrlega Centromerkurja?

Luka pravi ...

Bravo!

Tomi pravi ...

Me veseli, da je vsaj stroka tako enotno proti takšnim predlogom.

Je pa po enem tednu (in očitno pobudi) Košak odgovoril in spet ni povedal nič konkretnega. Pač, imel bi še eno kavarno tam v okolici.

lastovka: tam naj bi bil Emporium, in menda se dela na tem.

Je pa zadnje čase, vsaj v prestolnici, veliko zanimanja javnosti za urbanizem. In tudi na blogosferi se veliko dogaja.