torek, maj 29, 2007

Ne glede na...

...prejšni zapis sem preživel nič kaj tako zelo naporno debato na MZZ-ju. Sedaj me čakajo splošno spoštovanje, vile z bazenom, dragi avtomobili in manekenke. Ter veliko višja plača.

Za začetek pa je le nekaj...

ponedeljek, maj 28, 2007

They might as well...

... just shoot me. Oni na Lekarniški zbornici oziroma Ministrstvu za zdravje. Učinek bo približno enak kot jutri zvečer, če me ne.

Dejstvo je, da ti vseh 35+ izpitov na dodiplomcu (pa še kakšen na podiplomcu), nič kaj ne sprememeni občutka pred še eno neprijetno zadevo, kjer si milost in nemilost prepuščen trenutno volje svojega sogovornika.

petek, maj 25, 2007

Lost končno ponudil nekaj odgovorov

Omenjeno besedilo vsebuje vsebino zadnjih dveh delov Losta. Če še niste gledali, branje odsvetujem.




Kot se je v spletni skupnosti že dlje časa govorilo, je Lost kronično in akutno izgubljal oboževalce, ker v drugi in prvem delu tretje sezone ni bilo nobene poštene akcije, pa tudi odgovorov na pomembna vprašanja niso podali. Žebelj v krsto so si pa skoraj zabili z zimskim premorom, za katerega pa so spredvideli, da tega ne gre ponavljati.

Torej, včeraj (ali predvčerašnjim, če si HDTV opremljen tujec) smo imeli priložnost videti zadnja dva dela tretje sezone. Velika prednost pred ostalimi deli je bilo že konsekutivno predvajanje (saj drugače to gre, samo dvomim, da bo kdo čakal cel teden, da pogleda dva dela hkrati), piko na i pa so dodali flesh forwardi (anagram pogrebnega podjetja Hoffs/Drawlar). In končno je bilo nekaj akcije, pobili so verjetno vse Druge razen Mihkaila in Bena, Locke je čudežno preživel strelno rano, pojavi se spet Walt (kar je pričakovano, a meni gre mali precej na živce, skoraj tako kot oče - zaradi teženja, da ne bo pomote). Škoda je sicer Chalieja.

Več kot očitno je postalo, da se za otok zanimajo še drugi, poleg Dharme (ki je sedaj res ni več), Bena in staroselcev (ki so tudi bolj ali manj mrtvi) in Penelope. Kdorkoli je na ladji, ima resne namene (ki Locku niso všeč), zato spravi vse vsaj del preživelih nazaj.

Spet pa se zastavlja nekaj vprašanj:

Kaj se je zgodilo Jacku, da je postal odvisnik?
Kakšno laž varuje?
Zakaj letalska družba preživelim daje zastonj lete?
Kdo se dejansko reši?
S kom živi (in ne more pozabiti Jacka) Kate?

in nenazadnje...

Kdo je v krsti?


Ustvarjalci Losta, potrudili ste se in nas spet dobili nazaj. Komaj čakam na četrto sezono.

sreda, maj 23, 2007

Popolna bedarija

V stilu "igre" oz. Google bombe, ki zadnje čase kroži po spletu, sploh pa zadnjih 24 ur, ko je vreme res slabo, ko lahko človek pregleda celoten telefonski imenik, pošlje kakšen email, sanjari o tem, kaj bi kupil na portalih, kot sta avto.net ali Bolha, samo še iskalni pojem "seks" lahko res jasno pove.


Strokovni izpit, ki me čaka v torek, mi že gre pošteno na živce in očitno tudi vpliva na moj CNS. Očitno sem po tem zrel za N05. Dobro je edino dejstvo, da bo v sredo vse za mano, upam in računam, da uspešno.

sobota, maj 19, 2007

O fenomenih

Mojčin zapis mi je dal idejo, kako vse človek opazi na poti na faksu/v službo/poljubno periodično reprizo. Javna prevozna sredstva so čuden mikrokozmos, posebej v naši prestolnici, kjer nihče nikogar prav po metropolitansko ne pogleda, kaj šele, da bi se slučajno nasmehnil, zahvalil za odstopljen sedež ali celo spregovoril. To bi verjetno pomenilo konec koncepta metropolitanca, za katerega se smatra vsak pravoverni prebivalec prestolnice. Priseljenci smo izjema in v ta sofisticirani razred seveda ne spadamo, ker se vsem tako ali tako vidi, da nismo pravi meščani. Čeprav to počasi postajamo.

Iz omenjenega razloga so vsi, ki ne padejo v koncept, opaženi. Vsi izgubljeni turisti in periferialci, najbolj očitno so seveda študentje na začetku svojega študija ali pa recimo tisti revež, ki je v svoji preprostosti enostavno prijazen. Gotovo ste ga že srečali v centru mesta.

Splošna odtujenost in fobija pred kontakti je verjetno tudi razlog, da mobilnim ponudnikom sploh ni potrebno oglaševanje na sredstvih javnega prevoza. Mobilnik je verjetno najenostavnejša rešitev, kako se z nečem zaposliti. Samo poglejte, koliko ljudi piše sporočila ali pa se pogovarja, ker je to enostavno najenostavneje.

Ampak, ker z leti vsak človek pade v določen okvir, tudi sam opažam en fenomen, ki ga ne razumem in ki me s svojimi okoliščinami moti. Ne, ne gre za deja-vu občutek, ko ob določeni uri srečuješ vedno iste ljudi, ampak za fenomem "četrtkaric".

Že nekaj časa živim v Rožni dolini in moja pot v mesto gre mimo študentskega naselja. Gneča, ki se ponavadi tam ustvari, me ne moti (ponavadi zavzamem stalno mesto, od koder me težko premaknejo), mi gredo pa precej na živce "četrtkarice". In kdo so te famozne osebe?

Gre preprosto za študentke, ki se v četrtek zjutraj s svojimi velikimi potovalkami, nahrbtiniki ali zadnje čase čedalje bolj kovčki, spravijo na avtobus in povzročajo še večjo gnečo, kot je že. Vsaka druga te zadane z enim od kosom potovalnega programa, prebijanje mimo njih do izstopnih vrat pa je zgodba zase. In to vse zato, da bodo ujele vlak ob 11.20 in posledično čez nekaj ur doma.

Tega koncepta nikoli nisem razumel. Je tistih nekaj ur res tako pomembnih, da se splača ukvarjati z vso prtljago sredi največje jutranje gneče? Recimo, da to še nekako razumem, da počnejo študentje v petek, ko je gneča tako ali tako cel dan in ni razlike.

Študij je le čas, ko bi si moral človek postaviti svoje okvire življenja, ne pa se krčevito oklepati starih vzorcev. Pa tudi tisti fant, k kateremu gre večina teh punc, bo lahko počakal uro, dve ali tri (sicer je vprašanje, koliko dolgo, saj se delež omenjenih "četrtkaric" s koncem študijskega leta zmanjšuje). In izkoriščanje prve priložnost za odhod domov pač ni dobra popotnica za življenje.

Sicer ni nujna povezava, vendar sem prepričan, da je v Sloveniji tudi zaradi njene majhnost in ugodnih povezav (ter dejstva, da cenovna in stanovanjska politika v prestolnici, če se omejim samo na eno študijsko središče, mladim omejuje dostop do kvalitetnih nepremičnin) začetek samostojnega življenja pomaknjen tako proti poznim dvajsetim letom. Združene države, nordijske države in še kakšna so lep primer, ko se mladi kmalu po polnoletnosti osamosvojijo in začnejo svoje življenje z vsemi stvarmi, ki jih to potegne za sabo.

V Sloveniji pač imamo "četrtkarice"...

četrtek, maj 17, 2007

Sramota nasproti vladne palače

V času, ko se Ljubljana pospešeno pripravlja na predsedovanje EU in se v mestu pozna pospešena obnova pročelij starih hiš, so pred nekaj dnevi na Prešernovi 13, nasproti Vlade, postavili mrežo, ki lovi odpadle kose ometa.

Medtem, ko imamo za te zadeve razpise in EU sklade, si naš premier privošči takšne sosede...

sreda, maj 09, 2007

Spet o naši prestolnici

Včeraj zvečer je bila Ljubljana fenomenalno lepa. Mirna, ne preveč svetlobno onesnažena, brez tečnob v centru mesta, in še bi lahko našteval. Mi je pa misel, kako grdo je zadnje čase pografitirana Trubarjeva, popolnoma pokvarila vtis.

O grafitih sem na blogu že pisal. Prejšnji teden pa sem se sprehajal po Trubarjevi in videl, kako grozno se je nekdo znesel nad fasadami. Trubarjeva je kot ulica v samem središču mesta deležna precej turistov (čeprav, veliko se jih tam izgubi, ker tako ali tako vodi v Moste in posledično Fužine - mogoče je ravno tu razlog, da je tako izmaličena). Nekdo pa je, kot kaže, imel Egotrip (dejanski zapisi), vendar res ne morem razumeti, zakaj vandalizem?

Razumem, da tečnemu sosedu, ki ti stalno utruja, spustiš (ne prerežeš) gumo ali pa sitnemu psu, ki te stalno nalaja, v kos klobase "stisneš" en Sanval, da lepo zaspi. Ker v končni fazi zagodeš določeni osebi, ki te s svojimi dejanji spravlja ob živce. Samo zakaj je pa potrebno razbijati šipe, stresati cvetlične lonce in še najgrše od vsega, grafitirati pročelja v mestnem središču (kjer se pač najbolj opazi). Gre za mesto, kjer živijo tudi sami in za zavedanje o skupnem dobrem. Samo eni tega pač ne premorejo.


Čedalje raje bi v parlament vsilil moj predlog zakonodaje na to tematiko.

ponedeljek, maj 07, 2007

Borba za stranke

O tem, kakšne težave mi povzročajo internetni ponudniki in kako sem še vedno kot Robinzon sredi internetnega morja, sem že pisal. Zadnjič pa me je v nabiralniku (ali bolje, zataknjeno za vrata) čakalo pismo oranžnega designa s črkami določenega katoliškega ponudnika stalnega dostopa (mimogrede, ta ponudnik ponuja kar nekaj erotičnih kanalov preko svoje TV, toliko o katolicizmu).

Ko sem že mislil, da se me je sedaj veliki Ptič končno usmilil in mi omogočil nekaj povsem življenjskega (kljub temu, da sem se ta vikend pa zares odločil, da bom dal neskromen delež svoje skromne plače in si privoščil najem novogradnje ustrezne kvalitete), me je vsebina presenetila. Oranžni ponudnik me namreč sprašuje, če sem med časom zadnje poizvedbe (ki jo je Ptič zavrnil zaradi premale zmogljivosti zanke) prešel na katerega od drugih ponudnikov. Kajti, če bi, bi se Oranžni ponudnik obvezal, da plača moje pogodbene obveznosti do drugega ponudnika, ker je njihov priklop tako cenejši.

Saj verjamem, da je pluralnost in odprtost trga (čeprav, ko se vidi, mi ta nič ne koristi) naredila svoje in da gre za borbo za stranke, je vprašanje, koliko se ponudniku res splača takšna poteza. Mogoče res gledam precej iz svoje perspektive (ob prvi priložnosti - beri povišici) grem živet drugam, vendar je cena, ki so jo pripravljeni plačati, ne ravno nizka. Očitno pa se jim že izplača.

sobota, maj 05, 2007

O vsem na kratko

Čeprav je od zadnjega konkretnega zapisa minilo že precej časa, odsotnost napisanega ne pomeni, da se ni v tem času nič zgodilo.

Stvar, ki je najbolj opazna, je bil precejšen minus na mojem TRR-ju. Po tem, ko sem kupil novo tehnično "igračo", sem ugotovil, da je grafična na mojem prenosniku prešibka za še eno 1650*1080, predvsem pa je VGA signal popolnoma zanič. Res zanič. Posledično sem investiral v nakup poceni (ampak ličnega) "klasičnega" računalnika. Škoda, da bi dober monitor kvaril s slabim signalom. Pa je šla skupaj ena plača...

Odločil sem se, da grem spet "uradno" na pohod okoli Ljubljane. Celih 35 km, kar mi je lani že uspelo, tako da ne bi smel biti prevelik problem. Samo vreme se zadnje čase nekaj upira ideji. Pa saj bo že.

Poleg že omenjenega bloga sem danes našel še eno up-to-date stran, ki se ukvarja z urbanizmom. Ki je zadnje čase področje zanimanja (čeprav vzame veliko časa in terja nekaj, česar nimam - stalni dostop vedno in povsod).

Poleg tega se s ponedeljkom začne moj študijski dopust. Mučnih tri in nekaj tednov, ko bom moram v glavo spraviti kup podrobnosti, ki jih načeloma ne bom rabil. Vse za ljubi strokovni izpit.


O tem, da se je T-2 spomnil name, pa v naslednjem prispevku.