torek, julij 31, 2007

Turizem smo ljudje ali zgodba o slovenski potici

Včeraj sem se pritoževal, kako zoprno se je začel dan, in tudi nadaljevanje ni bilo nič kaj boljše. Dež je neusmiljeno padal na Ljubljano ravno v času, ko sem moral od Poncija do Pilata med iskanje določenih artiklov za zasebno in promocijsko potrebo. In tu se pojavi problem oz. vprašanje za slovenske turistične delavce.

Recimo, da si turist zaželi popoldne v centru mesta kupiti makovo potico. Orehovo lahko še nekako najde, čeprav je vprašanje, koliko jo sploh imajo na zalogi (čeprav v tisti prodajalni, kjer jo imajo, prijazni in potrošnika napotijo do celo do konkurence), medtem ko so ostale domena tržnice pod arkadami v dopoldanskem času. V časih, ko poudarjamo, kako zelo je turizem pomemben za državo in zapravljamo milijone za oglase na tujih televizijah, ne poskrbimo, da bi ljudje, ki dejansko pridejo, lahko kupili poleg spominkov (za kar res zgledno skrbi prodajalna na vogalu Tržnice) še kakšen kulinarični izdelek. Ob kateremkoli času. Turizem s(m) ljudje, mar ne?

Saj dragih ni problem dobiti (ko smo pri tem, priporočam Prešernove fige ateljeja Dobnik), tako enostavnih (in tudi poceni), kot je potica, pa ne.

Če vseeno potegnem pod črto, se je dan iztekel dobro. Zelo pozitivno so me namreč presenetili na lokalni pošti, kjer niso prav nič komplicirali, ko sem 10 minut do zaprtja prišel poslat paket, ki ga je bilo potrebno še pripraviti za transport, kar je trajalo skoraj pol ure. Premočen, ampak zadovoljen, sem se doma lahko končno poglobil v knjigo.

Murphy pa vseeno ne drži. Danes zjutraj se je spet pojavila

ponedeljek, julij 30, 2007

Ko začne delati Murphy

Dan, ki si ga sicer imel namen prespati, kolikor ti ga bo ostalo, ko boš spet delal usluže drugim, se lahko pošteno zakomplicira, ko te že pred odhodom v službo obvestijo, da boš lahko po vseh poteh (na dan, ko bo seveda čudovito deževalo), počel še nekaj zadev, ki te iz srca veselijo.

In ko ti potem zaradi bizarne nesreče, kjer vozila zasedejo statistično malo verjetno položaj, pred nosom pobegne še tvoja linija, je dan skoraj popoln.

Če seveda ne bi ravno tisti dan ugotovil, da s trenutkom, ko oseba, ki jo prej pogosto srečuješ in ti postane všeč, kar naenkrat izgine iz spektra.

Ne, ni manic Monday, samo Murphy je bil že zgodaj delovno zavzet. Če ne bom vsaj v službi pozabil na vse zadeve, ki so se nakopičile, bo danes...

just a perfect day...

sobota, julij 28, 2007

Pogodba z hudičem

Ko sem stopil v trgovino s kolesi v naši okolici, sem imel čuden občutek, d a bo nekaj šlo narobe. Predvsem zato, ker je bil moj fond, ki sem ga bil pripravljen zapraviti, okoli 1200€. Potem pa sem dobil ponudbo za sledečo zadevo:


Trek 5.0 Madone, letnik 2007, karbon in Utegra oprema, za ne pretiranih 1700€.

Samo kaj, ko pretirano poseže v moj proračun, kjer je razervni sklad za nekaj takega (ravno letni sklad za toliko, kolikor se mi stanovanje zdi predrago), takega in predvsem takega. Kaj izbrati? Udobno življenje, sedenje, vožnjo ali rekreacijo?


Presneti kompromisi...

sreda, julij 25, 2007

Zjutraj so...

... meteorologi razložili, zakaj in kako nastane dvojna marvica, meni pa se je včeraj zdela tako lepa, da sem jo moral ujeti (slika je sicer bolj nekvalitetna kot ne, samo stativa se mi pa ni dalo vlačiti na dež med nevihto).


Double rainbow - Dvojna mavrica - Source: http://metrodusa.blogspot.com/

ponedeljek, julij 23, 2007

Tour pred leti in sedaj

Ko sem zadnjič listal stari National Geographic, sem našel sledečo sliko, ki mi je dala misliti, kako so včasih imeli malo spoštovanja do svojih športnih pljuč tile kolesarji na sliki.

vir: store.yahoo.net

Se mi pa vseeno zastavlja vprašanje, kaj je hujše, rekreativno kajenje med etapo ali škandali, ki zadnej čase pretresajo kolesarski šport in zaradi manjšine, ki se poslužuje dopinga, mečejo slabo luč na celotno vejo?

sobota, julij 21, 2007

Iz domačih krajev

Včeraj sem po dolgem času dobil nazaj svoj SLR, zato je bil danes več kot primeren dan, da grem preskusit, kako so ga popravili in pobrat še nekaj materiala za testiranje HDR programov (za razliko od Olkija se mi ne da komentirat).


Landscape - Pokrajina - Source: http://metrodusa.blogspot.com/

Evening clouds - Večerni oblaki - Source: http://metrodusa.blogspot.com/

Wheat field - Žitno polje - Source: http://metrodusa.blogspot.com/

German shepherd - Nemški ovčar - Source: http://metrodusa.blogspot.com/

Prve tri so HDR (in post obdelava), zadnja pa precej logično ne (že tako sem imel problem tega živahnega psa prepričat, da je bil sploh kaj pri miru).

Ostale slike so tukaj.

petek, julij 20, 2007

Ob pol šestih zjutraj...

... ko sem jaz šele tekel svoj jutranji tek (ki je to po novem, predvsem zaradi rahlo višjih temperatur), je Hirkani že na poti v službo slikala sončni vzhod.

Zastavljata se mi dve vprašanji, namreč, kdo je večji frik in ali ima ustanova, kjer sva oba zaposlena, kaj veze s tem?

četrtek, julij 19, 2007

Komu se od vročine kisa?

Naslovu navkljub tole ne bo zapis o vremenu, ampak od dveh čudnih pojavih posnetka, ki ima naslov "Hrvaška 2006". Poglej nekaj začetnih in končnih sekund, ostalo po želji.

nedelja, julij 15, 2007

Amerikanizacija podeželja

Vedno, ko se peljem čez domov na Štajersko, opažam, kako zelo zelena in dejansko lepa je (in me zato prav nič ne čudi, da sicer med drugim zaradi precej nižjih cen nepremičnih postaja vedno bolj polna pred hišami parkiranih vozil z Lj registacijami). Zaradi tega in pa tudi veliko manj prometa, sploh če to kot pravi navdušenec počneš v nedeljo ob sedmih zjutraj, je odlična za kolesarjenje.

Tako sem se danes malo po osmi že vračal iz Mozirja in na žalost opazil, kako zelo se je spremenil vstop v mesto, kjer je en od tujih trgovcev postavil svojo grdo montažno trgovino, seveda z obveznim velikim parkiriščem. Poleg sta še podobna objekta, in celoten kompleks deluje prav ameriško.

Ne rečem, da v urbanem okolju podobni kompleksi ne izstopajo iz okolice, vendar v manjšh mestih so pa prav grdi. Poceni ali ne, tja ne sodijo.

(slike ni, ker z mobilnikom prot soncu ne bi bila užitna, samo saj si lahko predstavljate)

četrtek, julij 12, 2007

Naš sosed

Pregovor, da naj sosedu krava crkne, je tipično slovenski in sploh ne tako iz trte zvit. Slovenski zelo radi postavljamo ograje, se prepiramo za 10 cm meje, razgled skozi okno, neobrezano živo mejo ali kakšne druge banalnosti. Poleg tega predvsem starejši radi pozabljajo, da se zadeve spreminjajo.

Naš sosed ni prav nič drugačen. Je eden od stanovalcev hiše z deljenim dvoriščem, dvoriščem, ki ga omenujejo mehanizirana vrata s premičnih delom za pešce. Ki imajo poklopec, da jih nepooblaščeni pes ali otrok ne more odpreti. In ta poklopec je, kakor se mi dozdeva, edina zadeva, ki našemu sosedu nekaj pomeni. Odkar pomnim, opozarja vse prisotne, da naj zapirajo poklopec. Menda, ker ima majhne otroke in se boji, da ne bi šli pa cesto.

Da je res siten, lahko potrdijo vsi, ki že imeli bližnje srečanje tretje vrste s tem človekom. In teh ni malo, povprečno vsak 2. ali 3., ki pride do hiše. Še precej vestni lastniki hiše, kjer imam najeto stanovanje, so ugotovili, da se z njim niti ne splača pogovarjati, ker tako ali tako ničesar ne dosežeš.

In danes zjutraj, precej pred sedmo, je naš sosed imel energijo, da me je spet obtožil, da nisem zaprl poklopca. Menda, ko sem šel teč. Moj spomin deluje še dobro in se zelo dobro spomnim, da temu ni bilo tako, ampak jaz sem verjetno edina mentalno trdna oseba, ki ima dovolj energije za precej enosmerno argumentirano debato z njim.

Ker naš sosed je ostal tudi zelo daleč za časom. Njegovi otroci namreč že dolgo časa niso tako majhni, da bi lahko pobegnili nenadzorovano na cesto oz. celo tako veliko, da si lahko tudi poklopec samo odprejo, če jih je volja. In tudi jasno izražene misli, da se z njim ne bom pogovarjal, dokler ne bo pokazal spoštovanja in me kot odrasla oseba odraslo osebo vikal, ne jemlje resno. Ker kljub temu, da sem v zadnjih nekaj letih diplomiral, naredil strokovni izpit in se zaposlil, sem za našega soseda očitno še vedno "nek bruc".

Glede na vse našteto, bi lahko namesto opozorila o hudem psu (ta je sicer na sosednjem dvorišču in si z našim sosedom deli predvsem način izražanja in luknje v spominu), pripel na vrata spodnji znak. Samo če bi to naredili to vsi, potem bi naša država iz zraka izgledala pošteno rumeno. Samo upam, da je tukaj rumen samo omet.



sobota, julij 07, 2007

Reciklaža

Ko sem po si končno vzel čas in prebral vseh 100+ zapisov, ki so se mi nakopičili na Google readerju, me je poleg ščitenja hrbta Mavčevi s strani Črnkoviča (mimogrede, ne glede na komentarje, ki so večinoma negativno nastrojeni do tega početja, se mi zdi, da je pravilno, da si kolegi med sabo stojijo ob strani, ker drug jim nihče ne bo), zbodel v oči tale Hadov zapis. Pravzaprav je zapis precej plemenita beseda za skupen povezav.

Nekako se namreč ne morem znebiti občutka, da gre za statistično preverjen "N.O." vpliv na obisk. Glede na to, da je verjetno še vedno najbolj iskana oseba slovenskega spleta, je priliv z iskalnikov ustrezno večji.

Lahko pa da se motim.


(Čeprav sem omenjeno damico tudi sam omenjal, je v tem zapisu namensko nisem. Nekateri boste že vedeli, zakaj.)

petek, julij 06, 2007

Vprašanje fundamentalizma

Čeprav sem res zelo dolgo odlašal, ker mi zaključek ni odgovarjal, sem včeraj končno pogledal United 93. Bil bi res nepošten, če bi trdil, da ne gre za bolj ali manj črno-belo verzijo dogodkov na tem letu (ker se je vmes seveda pojavila še teorija zarote), vendar vseeno mislim, da če drži vsaj del prikazanega, je fanatična samomorilnost na podlagi življenj nedolžnih nepoštena.

Res je, da na kriznih žariščih vsakodnevno umre veliko nedolžnih civilistov, vendar so ti res redko prikazani na tako oseben način kot v tem filmu. In poleg nam je ta način življenja precej bližje kot tisti sredi peska in ničesar, če spet pretiravam.

Če že res hočejo ekstremisti pokazati, da je delitev sveta nepravična in se spopasti s sovražnikom, naj se potem sredi nevtralnega okolja soočijo z nasprotnikom, ki dejansko želi boriti, ne pa z nedolžnimi ljudmi, ki imajo z njihovimi idejami toliko skupnega kot Drnovšek in Janša zadnje čase. Ali pa še manj, če je to sploh mogoče.

Zelo težko namreč razumem ljudi, ki jim je smisel življenja smrt. Verjetno tudi zato, ker je v "normalnem - zahodnem" svetu veliko boljše živeti, saj je to večinoma prijetno, medtem ko v določenih (predvsem muslimanskih) to ni. In da vera prispeva še svoje. Sam poznam kar nekaj muslimanov, ki so čisto spodobni ljudje in vere kot take ne obsojam, vendar, če je Zahod sposoben sprejeti islam kot del sveta, zakaj potem obratno vera meni, da je ves Zahod sovražnik?

sreda, julij 04, 2007

Pogled nazaj

Lani sem ugotavljal, da Američani niso edini, ki praznujejo na današnji dan. In Gregor se kot ponavadi ni strinjal, da se dan začne točno ob polnoči (res, kot ponavadi).

No, danes se mi ne da kregati, ker je preveč čuden dan. Računam, da bo nadaljnih nekaj ur boljših.

Verjamem, da bo. Ker ponavadi je.