četrtek, julij 12, 2007

Naš sosed

Pregovor, da naj sosedu krava crkne, je tipično slovenski in sploh ne tako iz trte zvit. Slovenski zelo radi postavljamo ograje, se prepiramo za 10 cm meje, razgled skozi okno, neobrezano živo mejo ali kakšne druge banalnosti. Poleg tega predvsem starejši radi pozabljajo, da se zadeve spreminjajo.

Naš sosed ni prav nič drugačen. Je eden od stanovalcev hiše z deljenim dvoriščem, dvoriščem, ki ga omenujejo mehanizirana vrata s premičnih delom za pešce. Ki imajo poklopec, da jih nepooblaščeni pes ali otrok ne more odpreti. In ta poklopec je, kakor se mi dozdeva, edina zadeva, ki našemu sosedu nekaj pomeni. Odkar pomnim, opozarja vse prisotne, da naj zapirajo poklopec. Menda, ker ima majhne otroke in se boji, da ne bi šli pa cesto.

Da je res siten, lahko potrdijo vsi, ki že imeli bližnje srečanje tretje vrste s tem človekom. In teh ni malo, povprečno vsak 2. ali 3., ki pride do hiše. Še precej vestni lastniki hiše, kjer imam najeto stanovanje, so ugotovili, da se z njim niti ne splača pogovarjati, ker tako ali tako ničesar ne dosežeš.

In danes zjutraj, precej pred sedmo, je naš sosed imel energijo, da me je spet obtožil, da nisem zaprl poklopca. Menda, ko sem šel teč. Moj spomin deluje še dobro in se zelo dobro spomnim, da temu ni bilo tako, ampak jaz sem verjetno edina mentalno trdna oseba, ki ima dovolj energije za precej enosmerno argumentirano debato z njim.

Ker naš sosed je ostal tudi zelo daleč za časom. Njegovi otroci namreč že dolgo časa niso tako majhni, da bi lahko pobegnili nenadzorovano na cesto oz. celo tako veliko, da si lahko tudi poklopec samo odprejo, če jih je volja. In tudi jasno izražene misli, da se z njim ne bom pogovarjal, dokler ne bo pokazal spoštovanja in me kot odrasla oseba odraslo osebo vikal, ne jemlje resno. Ker kljub temu, da sem v zadnjih nekaj letih diplomiral, naredil strokovni izpit in se zaposlil, sem za našega soseda očitno še vedno "nek bruc".

Glede na vse našteto, bi lahko namesto opozorila o hudem psu (ta je sicer na sosednjem dvorišču in si z našim sosedom deli predvsem način izražanja in luknje v spominu), pripel na vrata spodnji znak. Samo če bi to naredili to vsi, potem bi naša država iz zraka izgledala pošteno rumeno. Samo upam, da je tukaj rumen samo omet.



2 komentarja:

Kreg pravi ...

Nimaš samo ti podobnih težav z sosedom, jih imam tudi jaz in ostali okoli tega soseda. Lahko si tudi prebereš na mojem blogu.
Zgleda da je to že tradicionalnio špor, ki se imenuje Nori sosed.

mitzila pravi ...

Ja, slovenci smo pač nevoščljivi, privoščljivi, prepirljivi,...Seveda pa nisi osamljen v takšnih in podobnih situacijah. Jaz sem s tabo...hehe