sobota, november 24, 2007

Ilha Formosa, part nekje med dva in tri

Toliko prav nesramno veliko časa je minilo že od zadnjega dela "potopisa" s Tajvana, da sem se vmes še preselil in šel v London, ampak, that's life. Na srečo v prihodnje razen smučanja in mogoče Bostona ne planiram ničesar (če pa že, moram počisiti senzor na aparatu, ker sem videl - ja, mesec in pol po Londonu - da so slike prav nesramno potrebne čiščenja - na srečo obstaja Lightroom...).
In če sem že ravno pri pritoževanju, Harvey Norman drži besedo, ker bo res trajalo 6-8 tednov, da bom dobil mizo, kar pa zaradi dejstva, da si je tudi Telekom vzel kar tri tedne, da mi je opravil prenos linije - zadeva je magično bila urejena po enem klicu in predhodni poizvedbi za njihovo storitev. Glede na izkušnje, prav nič čudnega. Bolj čudno je to, da sem se odločil, da bom kar ostal pri nacionalnem ponudniku, ne glede na zdravo konkurenco. Zakaj? Nacionalni monopolist je pokazal, da zmore zdravo komercialno logiko, zato bodo njegove storitve prispele najprej, poleg tega sem danes ob prihodu iz garaže zagledal tovornjak z velikim kolutom nečesa, kar je delavec zravem potrdil, da je optični kabel in nenazadnje, ker sem zajedalski farmacevt, ki tako ali tako samo služi na ljudeh (kar sem zadnjič slišal od dveh uvidevnih dam), mi par € tako ne bo pokvarilo finančnega stanja.

Kot vidim, sem nekako zašel od osnovne teme. Pa kdaj drugič. Dolg delovnik (z grebatorsko materialistično delovnimi popoldnevi) in danajšne kolesarjenje so pač pobrali davek. Ne da se mi razmišljati za nazaj...

Ni komentarjev: