ponedeljek, december 31, 2007

Samo naj ga bo konec

Danes prav nimam občutka, da je neko silvestrovo. Res je, da sem videl nekaj ljudi z veliki škatlami alkohola, v službi smo imeli same antibiotike in rekreativce (še to, pa še to, pa še... pa smo na 40 € nepotrebih zadev - od katerih finančno nimam prav ničesar). To, da se bliža novo leto, kaže dejstvo, da je cel zasebni in tisti del javnega, ki odloča o moji eksistenci, na dopustu, samo to je tako nekaj običajnega. Mularija (se samo meni zdi, da nevzgojenih otrok do konca srednje šole nekako ne maram?) pa že tako cel december poka okoli. Pa še banke so se danes zaprle, kot da bo konec sveta kmalu - mogoče pa ne bi bilo slabo, da bi ga res bilo...

In potem se počasi, ker se nek zafrustriran organ pregona spomni, da bi lahko konec meseca še pobrali malo denarja iz že tako posušenih žepov državljanov, preko sicer idilične Tuhinjske privlečem domov, občudujem sposobnost mobilnih ponudnikov, da ob takšnih dogodkih omrežje dela super hitro, in prebiram zapise na slovenskih blogih. Večina jih dela revizije in večina jih je blazno zadovoljnih - samo Nimfa z mano deli občutke. People, letos je bilo eno najbolj depresivnih let, ko je šlo narobe vse, kar je lahko. Zato komaj čakam, da ga bo konec. Čeprav, novo leto bo prineslo...

...še samo slabše zadeve. V četrtek se moram boriti za svoje pravice (nekaj v zvezi s tem, kar vlada svetuje zasebnemu sektorju pri zaposlovanju mladih - o kovačevi kobili tukaj), obetajo se nam višje cene, visoka inflacija -in enake plače. Nekdo je v nekem - verjetno je bilo Total - uvodniku zapisal, da je vlada letos pokazala, da se da v enem letu narediti veliko. Zavozila je na polni črti. Ja, nadaljevanje tega nas čaka tudi v letu, ki se začenja čez slabo uro.

Pa da ne bom samo pesimist v času, ko sta v zraku veselje in sproščenost. Imamo še enega predsednika, ki se ne pusti tretjemu človeku države (verjetno si premier žene k srcu, da je pred njim celo ena od njegovih marionet) in je že pokazal, da bo teh nekaj mesecev Janši grenil življenje. Dejstvo je, da bom menjal službo. Ker me bodo okoliščine pripeljale do tega - kar se je vedno izkazalo za dobro. In še najlepše. Obetajo se nam parlamentarne volitve in Janša bo še enkrat poraženec. Tega pa se gre veseliti.


(se mogoče iz zapisa subtilno opazi, da ne maram Janše?)


Mood konca leta: sarkazem - apatija je za šibke.

sobota, december 29, 2007

Kako obogateti?

Z veliko dela, drznosti, pravih odločitev, sreče, dediščino ali kombinacijo vsega prej naštetega - za vse lenobne materialiste, ki ste naivno poklikali naslov.

Sedaj pa nazaj k osnovni temi ali razlaga, zakaj je naslov teme takšen, kot je in zakaj nisem sam na tej poti. Ergo, danes sem nekje v polsnu poslušal oddajo, kjer so se lahko poslušalci pohvalili s svojimi dejanji v iztekajočem letu. Slovenci smo načeloma skromni, kar se je spet pokazalo, in tudi sam sem naredil revizijo pri sebi, in ugotovil, da je bilo to leto katastrofalno - krivec pa je moja lenoba ali vsaj neangažiranost. Vseeno, če bi bi kje lahko dal svojim odločitvam pluse in minuse, bi dal sledeče:

Plus:
-prav nobeno dejanje si ne zasluži izrecnega plusa, ker so bila vsa pogojno pozitivna dejanja posledica točke, ko je celo neangažiranost dosegla mejo

Pogojni plusi:
-pretekel sem 10 km (posledica tega, da sem bil jezen na določene akterje iz službenega okolja, ki se niso angažirali namesto mene - glej minuse)
-preselil sem se (posledica tega, da se je še en sostanovalec izselil in tega, da sem se je našlo stanovanje na moji priljubljeni lokaciji, vendar ima tudi zgodba sostanovalec svoj epilog)
-naredil sem strokovni izpit (odločitev za to - takrat gledano na kot - muko je padla že lani, sam izpit pa je bolj kot ne per se, če res nisi popolnoma nesposoben ali pa nimata več kot dva člana komisije res zelo slabega dne)

Minusi:
-nisem se naučil boriti se za svoje pravice (laično: ne znam težiti), ker preprosto pričakujem, da bodo drugi razmišljali kot sam (pa naj gre za odisejado imenovano Telekom, miza, pogodba za malo daljši čas, vračanje denarja, ipd)
-moj doktorat se odmika tudi zaradi zgoraj naštetih razlogov

Torej nekako 0:2,5:5, kar je zelo slabo.

Sklepi za leto 2008:
-če mi v sedanji službi dajo še eno pogodbo za določen čas do pol leta, menjam službo
-končno priklop na (računam) optiko
-opravljen najbolj zoprn seminar in izpit za podiplomca
-tukaj bom objavil za nazaj še slike iz vseh preteklih dogodkov, takoj ko bo uresničena druga točka Sklepov


(bolj za šalo kot zares pa bi v naslednjem letu izvedel za populacije, ki jim omenjenega manjka, še tečaje)


Vikanje uradnih oseb

z obveznima podtočkama

a) Profiliranje zdravstvenih poklicev ali Poleg zdravnikov ima še precej ostalih kadrov vsaj 7. stopnjo izobrazbe
b) Mladost ni razlog za nespoštovanje


Slovenščina ni bavbav

-za večjo motivacijo bodo svoje izkušnje s tečajniki delili slovensko govoreči ljudje, ki nikoli prej niso obvladali (južno)slovanskih jezikov
-tečajniki bodo razdeljeni v skupini z delovnima imenoma "Ne znam" in "Nočem"

Psihologija stanja v vrsti

Tečaj bo organiziran stopenjsko (glede na predznanje udeležencev) in bo med drugim odgovoril na vprašanja:
-Zakaj oseba na drugi strani telefona bolje ve, kdaj bom prišel/prišla na vrsto kot jaz ali Organizacija naročanja v zdravniški ambulanti
-Kako se razlikuje vrsta glede na zavod ali organizacijo ali Vrsta je vrsta
-Kdo ima pravico preskakovanja vrste ali Sosedova Francka ne bo jezna, če boste na večurni klepet zamudili par minut


Za letos se poslavljam in hkrati čestitam vsem, ki ste se prebijali skozi moje blodnje.


četrtek, december 27, 2007

Tek ali seks?

Včeraj sem, bolj za šalo kot zares, padel v debato, kaj je boljše. Tek ali posteljne aktivnosti?
Bil sem namreč po zimskem skoraj polnočnem teku - hirkani ni edina - in je bilo odlično. Kljub temu, da je bilo precej hladno in da je bil PST precej leden, je minilo kot blisk.

Torej, kakšno je vaše mnenje (iščem izvirne razloge za tek, seveda)?

sreda, december 19, 2007

Na kratko

Od zadnjega zapisa se ni zgodilo prav nič presentljivega. Telekom in Harvey Norman si podajata palico, kdo bo prvi in očitno je nihče ne želi. Naša predraga kadrovska služba me že nekaj dni prelaga "na naslednji dan" (toliko o tem, koliko se držijo priporočila g. premierja, da mladi potrebujemo delo za nedoločen čas).

Dve dobri zadevi:
-presneto okusna večerja s sodelavci
-jutri grem smučat, zato real-life ostane doma v Sloveniji

Z novim letom pa začnem sam priganjat kolesje, da deluje hitreje.

sobota, december 15, 2007

Dileme

Kdor mi najbolje odogovori, kako (figurativno):

  • polizati smetano s torte, ne da bi si umazal brke (cele torte pa ne bi zmogel pojesti) in
  • prečkati reko, pa čeprav ni okoli nobenega mostu
dobi vrnjeno uslugo (da kdo slučajno ne bi prišel na idejo, da se pomoč (s)plača finančno).


In še pogled na športno dogajanje:

Harvey Norman: Telekom 0:0 (čeprav verjamem, da se prvi vseeno bolj trudijo, ane?)

In še prazna fraza tedna: Vlada je poudarila, da bi bilo potrebno mladim prej ponuditit zaposlitev za nedoločen čas. To se je nanašalo predvsem na zasebni sektor. Vlada bi mora najprej pomesti pred lastnim pragom torej v javnem sektorju. Kar pa je, glede na konfuzne in paranoične izjave in dejanja, malo verjetno. Namesto da bi vlada pometala sama, bo na naslednjih volitvah ljudstvo pometlo - vlado.

nedelja, december 09, 2007

Gospodu Mezku v vednost

Odziv na novico na Vesti, objavljeno dne 7.12.2007

Spoštovani gospod Peter Mezek in ostali člani Civilne iniciative za Ljubljano,

z velikim zanimanjem se poslušal vaš prispevek na tiskovni konferenci Civilne iniciative za Ljubljano, predvsem konkretne in strokovno podkovane predloge alternativnih rešitev. Moram reči, da mi je skoraj žal, da se dogodka nisem udeležil osebno (politično inscinirani dogodki, prikrito podprti s strani največje mestne opozicijske stranke, katere glava na državni ravni še ni prebolela dejstva, da je njen kandidat začel niz gladkih porazov, ki se je nadaljeval tudi z zadnjim referendumom in predsedniškimi volitvami, so pač svojevrsten humor - tega pa nam, vsej sproščenosti navkljub, morate priznati, manjka). Vendar dosti o političnem ozadju, saj vsi dobro vemo, v katerem grmu tiči zajec.

Glede na to, da ste del Civilne iniciative za Ljubljano, bi pričakoval, da je smisel delovanja omenjenega društva skrb za mesto. Zato me je zelo čudilo, ko sem na določenih drevesih v ožjem mestnem središču (glede na zdrahe, ki jih počenjate - kot iniciativa - sedaj vsi vemo, kje to je), videl propogandni material s kovinskimi spojkami pripet na drevesa.

Čudi me nekaj dejstev:

  • Med podporniki društva je tudi gospod Jazbinšek, član Zelenih. Če je pripenjanje na drevesa, ki jih v mestu že tako ogroža promet, zeleno in ekološko, potem je nekaj narobe s konceptom. Če pa ni, potem pa je očitno, da je vsaj eden od vaših podpornikov, dvoličen . Kot ekološko naravnan bi moral slednje preprečiti.

    Dejanje ni prav nič boljše od vandaliziranja marginalnih skupin, katerega pa kot iniciativa, ki se bori za lepše mesto, ne bi smela podpirati.
  • V navezavi s prejšnjo točko bi lahko vedeli, da ima mesto določene površine, namenjene oglaševanju in obveščanju. Glede na povezave z določenimi političnimi strankami najbrž ne bi bilo težko dobiti nekaj proračunskega denarja v te namene.
  • Težko si je zamisliti resno gibanje, ki svojega dela, idej in predlogov ne bi predstavila na spletni strani. Stran CILJ-a sem zaman iskal na spletu, kar mi daje vedeti, da se očitno bojite konfrontacije pred lastnim pragom -čeprav to obliko radi uporabljate sami, ko protestirate pred mestno hišo - in namesto soočanja z argumenti raje uporabljate populistične novinarske konference.
Ta dejstva zgolj kažejo na kratkovidnost miselnost in prikrite namene trenutno oblasti, ki želi prestolnico -pa čeprav na pragu predsedovanja Evropski uniji - prikazati v negativni luči. Vaš boter tako ne uporablja prav nič boljših metod, kot jih je sam očital medijem. Kljub temu, da mu nekateri mediji tukaj izdatno pomagajo. Vedeti je vseeno treba, da ne glede na to, kako vlada Ljubljane ne rabi in kako se bo vse odvijalo na Brdu, za svetovno populacijo po naslednjega pol leta prestolnica EU še vedno Ljubljana. Kjer se končno nekaj dogaja, pa še vam ustreza - ali, kot je iz akcij jasno - ne.

Tomi Laptoš




edit: sledeča povezava kaže na več kot očitno politično povezanost in skoraj paraniočen strah (ter neumestno primerjavo z določenimi sistemi)

(Če koga moti vehementen stil pisanja, navajanje lastnih idej kot preverjenih dejstev in politični populizem, naj ve, da je bil uporabljen zgolj za doseganje nivoja naslovnika. V komunikaciji, če želi biti dvostranska, se je pač potrebno prilagoditi vsem stranem)

sobota, december 08, 2007

Tekma

Naslovu navkljub ne bom začel s to temo, ampak še stavek ali dva o sposojenih mislih. Ponovno sem, po dolgem času, v Sobotni prilogi našel vsaj štiri članke, vredne branja. Prvi je bil seveda o nebotičnikih, drugi o plačah v javnem sektorju (počasi se bliža moja prva obletnica delovne dobe), potem pa še o Googlu in fenomenu Facebooka. tudi me nikoli mi ni bilo namreč jasno, zakaj vsi servisi, ki delujejo kot družbena omrežja, vse znance zamenjujejo za prijatelje. Saj je prav, v času, ko se ljudje čedalje bolj odtujujejo, ampak, pretiravanje tudi ni dobro. Pa dosti o tem, čas je za tekmo.

Glavna akterja sta namreč Siol in Harvey Norman. Miza in končno širokopasovni dostop. Prva se vleče od predprejšne plače, ko sem jo zagledal, druga zadeva pa že od novembra, ko je na nacionalnega ponudnika šla vloga za prenos linije. Je trajalo tri tedne, da se je uredilo (in bi še dlje, če jih ne bi klical, sedaj pa je izpolnjena vloga pri njih vsaj 10 dni).

Glede na tajkunsko-insajderske povezave, stavim, da bo miza prej.

2564cc693f75c2fb9827b3c5b2743da0