ponedeljek, december 31, 2007

Samo naj ga bo konec

Danes prav nimam občutka, da je neko silvestrovo. Res je, da sem videl nekaj ljudi z veliki škatlami alkohola, v službi smo imeli same antibiotike in rekreativce (še to, pa še to, pa še... pa smo na 40 € nepotrebih zadev - od katerih finančno nimam prav ničesar). To, da se bliža novo leto, kaže dejstvo, da je cel zasebni in tisti del javnega, ki odloča o moji eksistenci, na dopustu, samo to je tako nekaj običajnega. Mularija (se samo meni zdi, da nevzgojenih otrok do konca srednje šole nekako ne maram?) pa že tako cel december poka okoli. Pa še banke so se danes zaprle, kot da bo konec sveta kmalu - mogoče pa ne bi bilo slabo, da bi ga res bilo...

In potem se počasi, ker se nek zafrustriran organ pregona spomni, da bi lahko konec meseca še pobrali malo denarja iz že tako posušenih žepov državljanov, preko sicer idilične Tuhinjske privlečem domov, občudujem sposobnost mobilnih ponudnikov, da ob takšnih dogodkih omrežje dela super hitro, in prebiram zapise na slovenskih blogih. Večina jih dela revizije in večina jih je blazno zadovoljnih - samo Nimfa z mano deli občutke. People, letos je bilo eno najbolj depresivnih let, ko je šlo narobe vse, kar je lahko. Zato komaj čakam, da ga bo konec. Čeprav, novo leto bo prineslo...

...še samo slabše zadeve. V četrtek se moram boriti za svoje pravice (nekaj v zvezi s tem, kar vlada svetuje zasebnemu sektorju pri zaposlovanju mladih - o kovačevi kobili tukaj), obetajo se nam višje cene, visoka inflacija -in enake plače. Nekdo je v nekem - verjetno je bilo Total - uvodniku zapisal, da je vlada letos pokazala, da se da v enem letu narediti veliko. Zavozila je na polni črti. Ja, nadaljevanje tega nas čaka tudi v letu, ki se začenja čez slabo uro.

Pa da ne bom samo pesimist v času, ko sta v zraku veselje in sproščenost. Imamo še enega predsednika, ki se ne pusti tretjemu človeku države (verjetno si premier žene k srcu, da je pred njim celo ena od njegovih marionet) in je že pokazal, da bo teh nekaj mesecev Janši grenil življenje. Dejstvo je, da bom menjal službo. Ker me bodo okoliščine pripeljale do tega - kar se je vedno izkazalo za dobro. In še najlepše. Obetajo se nam parlamentarne volitve in Janša bo še enkrat poraženec. Tega pa se gre veseliti.


(se mogoče iz zapisa subtilno opazi, da ne maram Janše?)


Mood konca leta: sarkazem - apatija je za šibke.

Ni komentarjev: