četrtek, januar 31, 2008

Starbucks končno v Slovenijo?

Ko sem naprej prebral tale sestavek, me je spet prijel tisti zoprn občutek, ki ga dobim ob omembi Čehov in Poljakov - čeprav mi je Praga res všeč, pa tudi recimo Krakow je lep, samo prebivalci, jezik in predvsem njihovo obnašanje mi gre pa res pošteno na živce. Spet bodo v nečem boljši od nas...

Samo mi je pa del, ki pravi " This year, the chain aims to expand into Central Europe, as well as Portugal and Bulgaria," dal občutek, da je nekoga končno srečala pamet.

Če ima kdo slučajno pomislek, da Slovenija ne sodi v srednjo Evropo, naj svojo glavo in najbližjo steno sooča toliko časa, dokler ga ne sreča pamet.

sreda, januar 30, 2008

Vreme in ljudje

Danes je vreme za na Prozac, ljudje pa so tako že vsak na svojem antidepresivu in/ali sedativu... meni pa se dan zdi prav simpatičen. Dejansko je tako malo potrebno, da je človek povprečju navkljub dobre volje, ne glede na to, da mora cel dan gledati, prenašati in se pogajati z depresivnimi, agitiranimi ali apatičnimi ljudmi. Človekova (ali človeška) dobra volja na dni, kot je danes, je verjetno bolj kot ne posledica tega, koga srečaš. Imel sem srečo, da so znanci (pa tudi kakšna pol-ne-znanka) vsi bili dobre volje, čeprav so nas vse obkrožali, kot bi rekel Kreslin, sami bivši ljudje. In, dneva še ni konec...

nedelja, januar 27, 2008

Jure Tanko vrača udarec

Po tem, ko je pred volitvami mladenič po imenu Jure Tanko po preveč elektronskih naslovih vsiljeval antipropagando sedanjemu predsedniku, se je danes od iste osebe prejel tole:

Za boljše življenje proti Tajkunom

Šurla: Vse sledi vodijo h Golobiču in Kučanu


...in tako naprej.. Naprej ne bom objavljal, ker se mi zdi neumnost razširjati populistične novice, ki našo vlado nekako vlečejo iznad vode. In ker verjamem, da boste imeli smolo in omenjeni mail prejeli sami.

Zato, draga vlada in spoštovani gospod Jože Tanko, ali ste res tako slepi, da se iz primera proti-
Türk niste ničesar naučili?

in

Cenjeni Janez J, zakaj si ne morete Kučana izbiti iz glave in ga ne blatiti še v svojem labodjem spevu?




sobota, januar 26, 2008

Iztrgano iz konteksta

Če ima kdo občutek, da mi gre premier Janša pošteno na živce, ima prav. Če pustim ob strani politiko, bi ga poslal tja, kamor bo tako šel- torej v pekel, vsakič, ko na Celovški stoji celoten promet zaradi obiska te ali one EU delegacije. O paradoksu ekologije kdaj drugič, tokrat bi samo še enkrat želel opozoriti na dejstvo, da je tretji človek države izjavil, da vlada prestolnice za predsedovanje ne potrebuje. Logična posledica, da je premier obrnil hrbet (zanimivo, dejstvo, da ima nekdo hrbet, še ne pomeni, da ima nekdo tudi hrbtenico) županu, ki je eden od prvih jasno pokazal, kako se podpora vladi in njemu zmanjšuje, hkrati pa je to naredil na način, ki je bil uveljavljen v oblasti, ki je premier tako zelo ne mara.

In zakaj spet pišem o premierju? V tem Nininem zapisu mi je najbolj v oči namreč padel stavek, da "ni ravno lepo, da se stavke jemlje iz konteksta". In potem sem se spomnil na znano novinarsko peticijo, pa seveda potem na vladni (neposrečen) odziv. In našel idealno empirično rešitev.

Premierja je potrebno enkrat iztrgati iz konteksta. Konteksta, imenovanega slovenska politika. In, če gledam z optimizmom, se bo to zgodilo že čez par mesecev.

sreda, januar 23, 2008

Sindrom lenobe

Kako za vraga je možno, da se mi je dalo pred dobro uro preteči 7 km, v 600 m oddaljeno trgovino se mi pa kljub praznemu hladilniku in želodcu ne ljubi?

torek, januar 22, 2008

Retro London

Z veliko zamude, samo za vzorec.

With a bit (sarcasm on) of delay, just for a taste.


Retro London - Source: http://metrodusa.blogspot.com/

ponedeljek, januar 21, 2008

Dileme in moralni zadržki

Zaradi ene izjave in dejstva, da meni možgani precej dobro delujejo tudi v urah, ko bi normalni ljudje že spali - če pustimo dejstvo, da tudi tečem recimo ob urah in pogojih, ko normalen človek ne bi pomolil nosu ven - sem se zadnjih nekaj časovnih enot ukvarjal z mislijo, kako "cenzurirane" so naše sanje.

Človek je v svojem budnem stanju podvržen avto- in zunanji cenzuri lastnih misli in izjav - ne, tokrat nima zapis politične konotacije - sanje pa so, poenostavljeno, posledica aktivnosti retikularne formacije nekje v možganskem deblu. In, če slučajno imamo čas za sanje, so ti random izseki iz vsega, kar se je čez dan nabralo v njej in verjetno ni imelo možnosti priti do naše zavesti.

In ker so moralni zadržki posledica izkušenj in naučenega, torej zavesten del mišljenja, in če je retikularna formacija kot filter pool vseh, sprejemeljivih in nesprejemljivih misli, ob dejstvu, da možganov ne moremo tudi med spanjem popolnoma izključiti, lahko potem drži, da so sanje "stanje, kjer ni moralnih zadržkov?"

Utemeljitev je lahko empirična ali teoretična.

torek, januar 15, 2008

Fotofiniš

Tekma je bila napeta do zadnjega trenutka, vendar so fantje in dekleta pri nacionalnem ponudniku na koncu iztisnili zadnje atome moči (kako sovražim ta specifičen športno-novinarski termin) in tekmo odločili v svoj prid.

Da pa ni vse popolno, določen program kaže, da "obeša" sistem. Problem je opisan tukaj, predloge pa sprejemam na obe mesti (da se ravno ni potrebno registrirati).


sobota, januar 12, 2008

O vremenu, smučanju in dežurnem krivcu

Ko pogledam vem in vidim, da je zunaj okoli 15 stopinj in da od mojega smučanja ne bo nič, ko ne slišim telefona, kjer mi sporočajo, da je prišla miza, da me čaka kabel za slušalke ali da me res pridejo v torek priklopiti, ali ko pomislim, da bo počasi treba dobiti svoj denar nazaj, se prav nič ne obremenjujem, ker vem, da za vse to obstaja realni krivec. To je seveda tretji človek države, naš premier Janez Janša. In potem življenje postane lažje.

(če niste uporabnik SDS klipinga, lahko naslednji odstavek preskočite)


Spoštovani bralci SDS klipinga, verjetno se ob branju zgornjih nebuloz počutite prav trapasto ob tem, za kaj vse je obdolžen tretji človek države, premier Janez Janša. Vse zgolj z namenom, da dobite približen občutek, kako se razumni ljudje počutimo, ko nebuloze trosi še naslednjih nekaj mesecev premier.

(razumni ljudje lahko sedaj nadaljujute z branjem)

Je pa res, da je pa za moje slabo finančno stanje, ker preko svojih ministrov ne uredi plač javnega sektorja, poleg moje lenobe res kriv omenjeni premier. Res bo treba napisati kakšen dopis in se posloviti od javnega sektorja.

torek, januar 08, 2008

Obračanje v desno

Danes se prav gotovo ne bom obračal v desno. Nima prav nobene povezave z mojo politično usmerjenostjo, oz. bolje rečemo nestrinjanjem z vlado premierja Janše, ampak je kriv posledično trenutno favorit v tekmi - Harvey Norman. Včerajšnje delo pred računalnikom na popolnoma neprimerni "mizi" mi je danes pustilo precejšnje bolečine v vratu, zato se dobesedno ne morem obračati v desno.

In ko sem pri naši preljubi vladi, premier je v zadnjih nekaj dneh podal nekaj prav sočnih izjav, kjer najbolj izstopa tista, "da večje bedarije v zadnjem letu ni slišal". Za tretjega človeka države in drugega človeka Evrope je izjava znak politične nezrelosti in pretirane vehemetnostni na domačem političnem parketu. Od nekoga, ki se tako visoko ceni, bi pričakoval politično trdno striktno zanikanje povezave z omenjeno stranka, ne pa gostilniškega odgovora. In ko sem že pri lapsusih premierja, omenjeni tretji človek države je pred meseci poudaril, da država prestolnice ne potrebuje. Zakaj pa bom potem danes na poti iz službe čakal na Celovški?

sobota, januar 05, 2008

Epilog ali kaj je prineslo novo leto

Nekaj dni nazaj sem kompliciral o odločitvah, čeprav se je sedaj vse uredilo, sem pa tudi dobil malo več motivacije za iskanje novih izzivov (pa tudi nekje je v planu izpit iz biofarmacije).

Celo kdo bo zmagovalec tekme, pa tudi postaja znano. Moji insajderski viri pravijo, da bo miza prišla 10. t.m., Telekom pa je priklop planira 15. prav tako t.m. Predvidevam, da se ne motijo, ker je Glock pod blazino.


sreda, januar 02, 2008

Zakaj bi si kompliciral življenje?

Kot sem na tihem sklenil lani, bom z novim letom začel malo bolj egocentrično in politično. In, ker je mazohizem nekako skregam z lastnim udobjem, bo potrebna korekcija sklepov za letošnje leto. Revidirana verzija tega zapisa se torej v spremenjem delu glasi:

Sklepi za leto 2008:
-če mi v sedanji službi dajo še eno pogodbo za določen čas do pol leta, menjam službo
-končno priklop na (računam) optiko
-opravljen najbolj zoprn seminar in izpit za podiplomca
-tukaj bom objavil za nazaj še slike iz vseh preteklih dogodkov, takoj ko bo uresničena druga točka Sklepov

Zakaj tako konzervativna in na prvi pogled avtodestruktivna sprememba?

Prvo dejstvo, ki mi je postalo kristalno jasno, je strokovnost in neobremenjenost. Verjetno vam je večini iz stroke jasno dejstvo, da naš zavod trenutno deli težnja Kliničnega oddelka za revmatologijo, da bi postali v okviru UKC neodvisen inštitut (ki bi še vedno užival ugodnosti velikega sistema, vendar bi bil upravitelj svojega proračuna - verjetno želja vsakega posameznika in organizacije). V ozadju je poleg resda boljšega načina obravnave pacientov zaznati tudi veliko verjetnost po plačni difenciaciji istih profilov znotraj sistema (trenutna kolektivna pogodba namreč ne omogoča večjega nagrajevanja). Posledično bi to povzročilo razkol v sistemu, veliko verjetnost splošne stavke in finančni propad sistema. Kdor bo sedaj omenil, da gre tudi med javnim in zasebnim sektorjem za velika plačna nesorazmerja, bo imel sicer prav, hkrati pa bo podal odlično iztočnico. Namreč zasebni sektor deluje povsem drugače kot javni, in dobro motiviran delavec posledično prinese več prednosti delodajalcu kot njegova stimulacija organizacijo stane. Na žalost pa lahko motivacija pomeni tudi določeno fleksibilnost pri strokovnosti, ki pa je velika prednost uravnanega javnega sistema. Ker konkretno moja plača ni odvisna od mojega finančnega outputa, lahko na prvo mesto res postavim stroko. In mislim, da bi morala stroka biti vedno prej osebnimi koristmi. Pa čeprav zato človek potencialno "žrtvuje " trinajsto plačo, malo regresa za dopust, kakšno "službeno" potovanje in recimo službeni telefon.

Drugo dejstvo je posledica zelo slabe izkušnje, ki sem jo doživel nekaj časa nazaj. Bil sem informativno na razgovoru za določeno delovno mesto v zasebnem sektorju, in za mojo žalost sem bil edini, ki sem imel vsaj nekaj delovnih izkušenj. Kar pa je se je namesto kot prednost pokazalo kot velik hendikap. Glede na to, kako so raztrgali to dejstvo in kako trapasto sem se počutil o tem, bi bilo boljše, če bi vse skupaj zamolčal.

In nenazadnje, kljub temu, da stanje trenutno ni ravno rožnato, sem pa tako trmast, da se jim ne pustim. In tudi to nekaj šteje.