nedelja, marec 30, 2008

Pomlad je res prišla

Čeprav je bilo zadnjo zimo nekaj res lepih in toplih dni, ki so bili več kot primerni za preskušanje letne športne opreme, je danes verjetno res prvi pomladni tekaški dan. Po tem, ko sem v začetku tedna PST spoznal še v snežnem metežu (in nekaj dni zatem še zimski idilo na Krvavcu) in še mi je včerajšnje mrzlo zgodnje jutro ob sončnem vzhodu družbo delala samo en štorklja, so danes množice preplavile ljubljansko promenado v naravi. Od zimskih zaspancev v plaščih in bundah do mladih dam v kratkih majčkah, ta kombinacija adrenalina in testosterona pomeni samo eno - gnečo.

Sicer je lepo za oko, samo slalom med ljudmi, ki menijo, da je nekaj več kot 4 metre široka pot samo njihova, je naporen. Ob takih urah Pot za kaj drugega kot sprehod ni. In ja, čeprav je komaj odšla, že pogrešam zimo, ko si srečal res samo prave intuziaste (ali, kot bi večina rekla - norce). Kratke majčke gor ali dol, tek prestavljam na večerne ure.


četrtek, marec 27, 2008

Za ostra ušesa

Klemnu Slakonji, kot veliko ostalim Slovencem - avtor tega zapisa je v prvih vrstah - gre Janez Janša pošteno na živce. Več kot očitno je, da je njegova imitacija Plestenjaka namenjena odpiranju dvomov o namenu zveze med Urško B. in Janezom J., in da je tudi imitacija Siddharte protivladna. Še vedno pa mi ni uspelo razvozlati besedila te pesmi od 2:20 naprej. Podzavest sicer sliši globoko nestrinjanje s (še) sedanjim premierjem, vendar bolj po fragmentih. Tako da, če ima kdo od vseh treh bralcev dober sluh, se priporočam za podnapise.



Na trenutke dobim občutek, kot da bi bil obseden z Janezom Janšo. Potem pa se zavem, da gre samo za željo po dobrostanju naroda.

nedelja, marec 16, 2008

O Bratu, Nini O, Primorcih in emezi

Če ne bi imeli sodelavke, ki je tako fanatična spremljevalka vseh nepomembnih dogodkov, da se sprašujem, kje sploh še najde čas za svoje življenje, verjetno niti ne bi vedel, da se je začela še ena repriza še enega v vrsti resničnostnih šovov v Sloveniji. In, kakor sem v kratkih subemetičnih (recimo par minut, nato pa vsaj pol ure premora) odmerkih videl, nas čaka brilijantna izvedba, polna nepredvidenih dogodkov in globokih zapletov. Kar bom, če res ne bom našel energije in menjal službe v kratkem, izvedel pri vsaki jutranji kavi - enim pač ne bi bil kos niti Hopkins.

Me pa v luči videnega zanima sledeče:

  • ali v Sloveniji res nimamo druge voditeljice, kot je Nina Osenar, ki enkrat za spremembo ne bi igrala vloge zdolgočasene, enoplastne in (pod)povprečne ljubljanske srednješolke?
  • zakaj so vsi Primorci, ki sem jih videl v takšnih in podobnih oddajah - ne glede na to, da televizije skoraj ne spremljam, imam smolo, da je takrat, ko se ji ne morem izogniti, na sporedu vedno kakšna inteligentna oddaja - naduti, važni in razvajeni?
  • ali ustvarjalci šova res mislijo, da smo tako naivni, da nismo opazili, da so recimo nosili prazne kovčke?
  • je lahko zadeva sploh še slabša?
  • in ali je povprečen Slovenec res tako sofisticiran gledalec, da je zadeva komercialno še upravičljiva?

sreda, marec 12, 2008

Postcard London

Ker se mi ne da o politiki, danajšni mini navidezni beli stavki v službi ali o tem in onem, še ena od zadnjih slik iz Londona. Enjoy.


The Houses of Parliament - London - Source: http://metrodusa.blogspot.com/

torek, marec 04, 2008

Modern London

Počasi, ampak res zelo počasi izpolnjujem svoje fotografske dolgove iz Londona. Recimo, da sem dolg iz Tajvana že pokril - NOT. Še objava ali dve, pa bo. Vsaj London. Počasi.

The Thames Embankment - London - Source: http://metrodusa.blogspot.com/
Dockland - London - Source: http://metrodusa.blogspot.com/
Btw, I once again started to believe there migth be something that the general population refers to as love.

- neznani avtor -

nedelja, marec 02, 2008

And now for something completely different

Tale specifični zapis pišem za novo, veliko, svetlo in lepo delovno mizo, ki ima toliko prostora, da se bom mogoče celo lotil v prihodnje seminarja za biofarmacijo, ki mi je ostal. Ne glede na napoved, da miza dostavljena prišla prej, kot so me priklopili, se je očitno zgodilo obratno. Zgodba potrpežljivosti čakanja se je končala 85. dan po zadnjem roku, ki so ga pri prodajalcu zastavili kot zadnjega. In skoraj mesec in pol po tem, ko je pregovorno počasi Siol priklopil povezavo v širni svet - še vedno pomnim odlično masažo, ki je bila nujno potrebna zaradi omenjenih zamud.

Kakorkoli, ne glede na skandinavsko podrobna navodila in celo en komplet uporabniku prijaznih navojinih distančnikov (vsi, ki ste kadarkoli sestavljali pohištvo, veste, kar je najbolj zoprn del) so me na koncu pošteno bolele roke - posledica dejstva, da nimam ravno vsega orodja pri roki - zato v prihodnje, posebej, ko bo tega več, gotovo plačam nekoga, da se muči s to peklensko nalogo. Vseeno, občutek na koncu je zadovoljujoč.

(in sedaj še nekaj kritiziranja, ker brez pač ne gre)

Po dolgem času sem danes namesto na tek na PST odšel na sprehod. Izkazalo se je tako za prijetno (po dolgem času sem šel na Rožnik) in koristno (gneča za dol past, da vetra niti ne omenjam). V Ljubljani je bilo okoli 20 stopinj, zato se kar nisem mogel načuditi vsem množicah v zimskih jaknam, vetrovkam in šalih (ne, ni šala). Bilo je namreč kljub vetru več kot primerno za kratke rokave (ter flis brezrokavnih). Očitno nekateri ljudje težko razumejo, da je oblačenje funkcija zunanjih pogojev in ne letnega časa. Casual varianta, seveda. Čeprav še celo poslovni svet poleti dopušča odmike.