nedelja, junij 29, 2008

Se lahko spusti še nižje?

Resnično ne morem verjeti, da se lahko naš predragi predsednik vlade, ki mu bijejo zadnji meseci na Erjavčevi, tako plehek, da se je še enkrat spravil metati pesek v oči po njegovem mnenju naivnim volilcem ter se v času kislih kumaric - in očitno tudi možganov nekaj ljudi na Erjavčevi, spet spravil nad Ivana Zidarja. Edini naivni, pa naj si to prizna ali ne, je seveda samo premier sam.

V času, ko posle njegove vlade v zvezi z nakupom Partij preiskujejo Finci, v času, ko je ljudem potrebno dajati drobna darila v obliki vinjet in v času, ko končno podpora SDS pada pod vse meje, se premier bori s strahovi v svoji omari in še bolj s strahovi v svoji glavi. Ko je več kot jasno, da bo poenotenje v vrstah opozicije Janšo odneslo tako kot vse njegove marionete, pa naj bo to Arhar proti Jankoviću, Peterle proti Turku ali pa 4-milijonsko potrato denarja, imenovano referendum, se je premier spet spravil nad grešnega kozla v obliki SCT. Daleč od tega, da bi bilo posli čisti, ampak frustracij na račun tega, da je recimo Bela hiša enostavno ignorirala njegovo ljubico, ki ne samo, da ni smela biti na sprejemu predsednika, celo omenjena ni bila na sliki, kjer je več kot vidna, pač ne gre zdraviti z aretacijo medijske osebnost. Vsaj ne v predvolilinem času.

V tolikokrat omenjenem predvolilnem času se pokaže polna licemernost našega dragega tretjega človeka države. Če se upravičeno boji, da njegovi ljudje, ki po septembru ne bodo več zasedali mest, sedaj ne bi bili imenovani na mesta veleposlanikov, in pritiska na predsednika države, ki se seveda diplomatsko in brezbrižno me pusti izsiljevati, potem je to dvojnost morale. In ljudstov ni več tako slepo, kot je bilo mogoče pred slabimi štirimi leti.

In namesto, da bi naš premier koval zaroto proti navideznim sovražnikom - ki so tako ali tako po njegovem mnenju Kučanove marionete - bi se lahko premier v tem času spraševal, kaj točno je njegov kabinet naredil, v času vladanja. Res je težko narediti nekaj konkretnega, če leto ali dve samo nastavljaš ljudi, ki si jih zaradi poraznega obnašanja potem primoran odstaviti - ali kakor to pokažejo mediji, so ti ljudje odstopili iz osebnih razlogov - in če si toliko časa krojiš medije, da ta sod na koncu ekspodira v tvoj obraz. In potem vse menedžerje zmečeš v isti koš in začneš "pravično vojno" proti tajkunom - ali, kot je več kot očitno - zadnji boj, ki bi te lahko obdržal nad vodo in preprečil še en volilni fiasko. V tem duhu, razmišljanja namreč, bi se naš premier lahko tudi vprašal, kaj je dosegel s t.i. draginjskim dodatkom, ki ga je kot nič drugega kot miloščino dobila 1/8 ljudi, vsaj toliko pa bi ga še moralo. Je bolj hinavsko ponujanje minimalne vsote, ki nikogar, razen mogoče lastnega volilnega telesa, ne bo prepričala - za SDS pa tako vemo, da ga voli bolj kot ne neizobražena periferija -, dejstvo, da bi vsaj še enkrat toliko ljudi ta dodatek vsaj mesečno, ne enkratno, potreboval, ali pa, kot češnja na kupu smetane, dejstvo, kako sploh je država, ki jo je premier vodil, prišla tako daleč, da 1/4 ljudi potrebuje miloščino 100 in še nekaj evrov, da lahko recimo normalno preživi skozi mesec?

In potem se človek res vpraša, koliko pomenijo sloveči naslovi kot je "Evropski finančni minister leta" in bruseljsko trepljanje po rami? Ljudstvo, ki "raj" pod Alpami živi, gotovo nič.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Referendum stane 4 milijone EUR in ne 500.

Tomi pravi ...

Res je. Popravljeno.

Lepo, da še kdo bere podrobno in ne samo striktno pro ali contra janševsko.