petek, september 26, 2008

Obletnice

Danes minevajo tri leta od ene največjih napak v mojem življenju, diplome. Sama diploma niti ni tako napačna kot je napačen čas, v katerem je nastala in pa vzrok, zakaj se mi je pri tem tako zelo mudilo. Zreli in izkušeni ljudje so nam tekom študija polagali na srce, da je hitra diploma edini pravi način, kajti potem bomo dobili dobre ponudbe za dobra delovna mesta, ker smo konec koncev pokazali, da lahko v določeno zadevo vložimo veliko truda in na ta način izstopamo iz povprečja.

Včasih se sploh ne čudim, da gospodarstvo tako zelo sovraži akademsko stroko, ker več kot očitno nimajo o tem, kako trg deluje, ravno razčiščenih pojmov. Tri leta po tem, ko sem kot tretji iz generacije diplomiral, nisem od niti enega farmacevtskega podjetja, pa jih ni malo, prejel niti ene ponudbe za delo. Toliko o tem, kako to poteka.

In točno eno leto nazaj se je zgodilo še nekaj, kar me je pahnilo za verjetno zadnje delovno mesto, ki sem ga tekom študija pričakoval in ki mi pije kri. Ker sem hotel s sabo narediti nekaj več, sem očitno postal grožnja.

Zato, vsem, ki ste pred odločitvijo, kdaj končati študij in ali ga po diplomi nadaljevati. Dlje kot nabirate izkušnje z delom preko študentskega servisa, več imate možnosti, da spoznate potencialne delodajalce in se izognete peklu razpisov in razgovorov. Iz naše generacije imam občutek, da je glede delovnega mesta najbolj zadovoljna oseba, ki je študij končala med zadnjimi.

In kdor želi nadaljevati študij na podiplomski stopnji, naj resno razmisli, če se mu splača in kaj mu to prinese. Žal je tako, da se v Sloveniji generaciji, ki odloča, boji za svoja mesta in onemogoča mlade in ambiciozne.

Vseeno so pa naši živci preveč vredni, da bi dokazovali nasprotno. V življenju je pač tako, da se splača vzeti tisto, kar ti je ponujeno. Kdor pravi, da mu je nemogoče izziv, je naiven iluzionist.