nedelja, april 19, 2009

Čiščenje preteklosti

Preteklost je zanimiva zadeva, ki ne samo, da aktivno vpliva na našo sedanjost, ima tudi precej pomemben vpliv na našo prihodnost. Zato je vsake toliko nujno potrebno narediti red med fizičnim, ki se nam nabira v predalih, kljub temu, da je to rahlo dvorezen meč. Pa tokrat ne bom o tem, kako nas določeni predmeti, pa naj gre za kaj oprijemljevega ali samo za trivialne račune ali vabila na dogodke, spominjajo na stvari, ki so bile in jih predvsem sedaj ni. Človek načeloma pač ohrani lepe spomine, razen, ko ugotovi, da je trenutno precej na slabšem, kot je bil. Tako je pač življenje.

Bolj kot sentimentalnost so mi dali misliti - bančni izpiski. Matematika odpove ob dejstvu, da sem imel kot pripravnik s približno 2/3 sedanje plače večje prihranke kot sedaj, ko imam polno, kljub temu, da sedaj realno gledano precej manj izdatkov. Če mi je po diplomi uspelo vsako leto obiskati eno bolj ali manj oddaljeno državo, recimo Avstralijo in Singapur pred dvema letoma, Tajvan in London predlani in Vzhod ZDA lani (in ob tem še izdatno zapravljati), je letos dopust bolj privid, čeprav je od zadnjega minilo že skoraj leto, pa še edino izobraževanje, na katerega nas delodajalec pošlje (plača pa sponzor) se mi je premaknilo na oktober.

Sicer ne mislim nikogar poimensko obtoževati (čeprav je ena oseba objektivno kriva), sta krivca več kot znana. Recesija in splet nesrečnih dogodkov, podrobno opisan v enem od prejšnjih zapisov. Nekaj se bo moralo konkretno spremeniti, čeprav sem počasi že brez idej, na koga vplivati, da bi se stvari popravile.

Bottom line: čiščenje je depresivno opravilo. Splača se ga izogibati.

nedelja, april 12, 2009

Pure simplicity

Življenje je kot Schroedingerjeva mačka - ne nudi nam potrebnih in točnih podatkov v pravem trenutku, zato je vsako dejanje poseganje v škatlo z vsemi posledicami le-tega.

sobota, april 04, 2009

Prispevki ex catedra ali stimuliranje komunikacije

Sobotno prilogo berem zadnje čase precej poredko, in še to bolj kot ne samo takrat, ko gre za članek z področja farmacije ali zdravstva ali pa s tematiko arhitekture in urbanizma. Prispevki so načeloma dobri, vendar pa se pogosto zgodi, da se v določenih aspektih z avtorjem ne strinjam ali pa želim dodatno pojasnilo. Glede na to, da živimo v času informacijske tehnologije, ko je edini sprejemljivi odzivni čas "takoj", me čudi, da ne rečem moti, da avtorji prispevkov zelo redko ali nikoli ne objavijo svojih elektronskih naslovov. Sicer kratko iskanje pripelje do enakega rezultata, ampak grenak priokus ostaja.

Vzgibi za takšno početje mi sicer niso poznani, vendar jih ni težko nekaj našteti. Če se omejim samo na enega - glede na uredniško politiko, ki bralce opozori, da prispevek izraža stališče avtorja in ne uredništva, sklepam, da gre za linijo najmanjšega odpora avtorjev prispevkov. Zakaj bi bilo potrebno ex tempore pojasnjevati svoje besede, če lahko bralcem postavimo virtualno bariero in jim ne omogočimo takojšnje komunikacije. Pisma bralcev za aktivno populacijo žal niso ustrezen način, pa še pred očmi vseh se dogajajo.

Celoten koncept je s sodobnega vidika več kot zastarel. Družba ne išče več produkta, ampak storitev. Zato bi morali pisci internalizirati, da plačilo za prispevek ne pomeni samo objavljenega, ampak tudi dajanje feedbacka na komentarje. Kdor tega ni pripravljen početi, naj resno razmisli, če je sploh kompetenten za pisanje.

Komentarji na zgornji tekst so več kot zaželeni.