just the usual life

Evropske volitve 2009

2009-05-31T10:45:00.000+02:00

Kljub intenzivnemu toku informacij, s katerim nas zadnjih 14 dni politične stranke prepričujejo, da so ravno one najbolj primerne za zastopanje interesov Slovenije v Evropskem parlamentu, sem prepričan, da je še vedno velik del državljanov, ki za volitve sploh ne vedo, še precej večji pa je delež, ki se jih ne bo udeležil.

Čeprav sam rezultat ne bo imel prav posebnega vpliva na življenje slovenskega posameznika, pa je za razvoj politične scene v prihodnjih mesecih njihov rezultat ključnega pomena. Prvič po ljubljanskih županskih volitvah, volitvah predsednika države in predvsem po lanskih parlamentarnih volitvah se lahko zgodi, da se bo Janez Janša realno, čeprav ne upravičeno, proglasil za zmagovalca. Glede na te tri precej boleče udarce v njegov ego bi to bil odličen obliž na njegovo vse globljo politično rano.

Janša verjetno ni ne dober politik, še manj vodja, je pa odličen demagog, kot se za diplomanta FDV pravzaprav spodobi. Zato ga lahko njegova interpretacija rezultatov v očeh neukega laika prikaže, sploh če bodo veljali kazalci javnomnenjskih anket, kot relativnega zmagovalca. Potrebno se je zavedati, da povprečnih volilcev, ki so se lani naveličani cinizma in arogance takratne vlade v večjem številu kot ponavadi aktivno udeležili volitev, evropske volitve pravzaprav ne zanimajo. Prav tako istega volilnega telesa recesija ni prizadela (v enem od prejšnih zapisov sem ugotovil, da mi bo recesija na letni ravni pobrala okoli 400 €, realno še manj, če pa ne bi bil načelen, pa bi lahko dejansko bil finančno na boljšem kot pred njo) in ne goji neupravičenih zamer do trenutne vlade.

Po drugi strani je povprečen volilec SDS nižje izobražen in/ali slabšega materialnega statusa, predvsem pa verjetno na lastni koži čuti posledice gospodarske krize in neupravičeno za svoje razmere krivi sedanjo vlado, kljub temu, da je ravno prejšnja bila tista, ki je z nepremišljenimi potezami omogočila prosperiranje tajkunov ter pozabila, da je potrebno v času konjunkture misliti tudi na deževne dni. Predvsem pa je, kot pravi konzervativec, politično močno agitiran s strani posvetne in cerkvene avtoritete, in se bo volitev v vsakem primeru udeležil. In ravno ti lahko tehtnico premaknejo na desno.

Sedaj je vsaj tako kot lani ali pa celo še bolj pomembno, da vsi, ki smo lani Slovenijo obrnili na pravo pot, tudi prihodnjo nedeljo izrazimo svojo voljo. V nasprotnem primeru bo Janez Janša spet poln - samega sebe.

Čiščenje preteklosti

2009-04-19T19:33:00.002+02:00

Preteklost je zanimiva zadeva, ki ne samo, da aktivno vpliva na našo sedanjost, ima tudi precej pomemben vpliv na našo prihodnost. Zato je vsake toliko nujno potrebno narediti red med fizičnim, ki se nam nabira v predalih, kljub temu, da je to rahlo dvorezen meč. Pa tokrat ne bom o tem, kako nas določeni predmeti, pa naj gre za kaj oprijemljevega ali samo za trivialne račune ali vabila na dogodke, spominjajo na stvari, ki so bile in jih predvsem sedaj ni. Človek načeloma pač ohrani lepe spomine, razen, ko ugotovi, da je trenutno precej na slabšem, kot je bil. Tako je pač življenje.

Bolj kot sentimentalnost so mi dali misliti - bančni izpiski. Matematika odpove ob dejstvu, da sem imel kot pripravnik s približno 2/3 sedanje plače večje prihranke kot sedaj, ko imam polno, kljub temu, da sedaj realno gledano precej manj izdatkov. Če mi je po diplomi uspelo vsako leto obiskati eno bolj ali manj oddaljeno državo, recimo Avstralijo in Singapur pred dvema letoma, Tajvan in London predlani in Vzhod ZDA lani (in ob tem še izdatno zapravljati), je letos dopust bolj privid, čeprav je od zadnjega minilo že skoraj leto, pa še edino izobraževanje, na katerega nas delodajalec pošlje (plača pa sponzor) se mi je premaknilo na oktober.

Sicer ne mislim nikogar poimensko obtoževati (čeprav je ena oseba objektivno kriva), sta krivca več kot znana. Recesija in splet nesrečnih dogodkov, podrobno opisan v enem od prejšnjih zapisov. Nekaj se bo moralo konkretno spremeniti, čeprav sem počasi že brez idej, na koga vplivati, da bi se stvari popravile.

Bottom line: čiščenje je depresivno opravilo. Splača se ga izogibati.

Pure simplicity

2009-04-12T02:34:00.004+02:00

Življenje je kot Schroedingerjeva mačka - ne nudi nam potrebnih in točnih podatkov v pravem trenutku, zato je vsako dejanje poseganje v škatlo z vsemi posledicami le-tega.

Prispevki ex catedra ali stimuliranje komunikacije

2009-04-04T14:18:00.002+02:00

Sobotno prilogo berem zadnje čase precej poredko, in še to bolj kot ne samo takrat, ko gre za članek z področja farmacije ali zdravstva ali pa s tematiko arhitekture in urbanizma. Prispevki so načeloma dobri, vendar pa se pogosto zgodi, da se v določenih aspektih z avtorjem ne strinjam ali pa želim dodatno pojasnilo. Glede na to, da živimo v času informacijske tehnologije, ko je edini sprejemljivi odzivni čas "takoj", me čudi, da ne rečem moti, da avtorji prispevkov zelo redko ali nikoli ne objavijo svojih elektronskih naslovov. Sicer kratko iskanje pripelje do enakega rezultata, ampak grenak priokus ostaja.

Vzgibi za takšno početje mi sicer niso poznani, vendar jih ni težko nekaj našteti. Če se omejim samo na enega - glede na uredniško politiko, ki bralce opozori, da prispevek izraža stališče avtorja in ne uredništva, sklepam, da gre za linijo najmanjšega odpora avtorjev prispevkov. Zakaj bi bilo potrebno ex tempore pojasnjevati svoje besede, če lahko bralcem postavimo virtualno bariero in jim ne omogočimo takojšnje komunikacije. Pisma bralcev za aktivno populacijo žal niso ustrezen način, pa še pred očmi vseh se dogajajo.

Celoten koncept je s sodobnega vidika več kot zastarel. Družba ne išče več produkta, ampak storitev. Zato bi morali pisci internalizirati, da plačilo za prispevek ne pomeni samo objavljenega, ampak tudi dajanje feedbacka na komentarje. Kdor tega ni pripravljen početi, naj resno razmisli, če je sploh kompetenten za pisanje.

Komentarji na zgornji tekst so več kot zaželeni.

Recesija

2009-03-22T22:49:00.000+01:00

Recesija ni prizadela samo svetovnega in slovenskega gospodarstva, ampak je, več kot očitno, prizadela tudi blog, ki ga ravnokar berete. Odkar sem začel pisati, se mi še ni zgodilo, da bi imel več kot mesečno pavzo. Če nič drugega, mi je vedno šlo kaj v nos, kljub temu pa sem že pred časom ugotovil, da se pravzaprav nima smisla pritoževati, gojiti osebnih zamer do akterjev ali pa se počutiti pošteno ogoljufanega. Žal je tako, da se bo moral zgoditi pošten čudež, predvsem se bo moralo umiriti gospodarstvo. Ali bo čudež v tem, da bom imel srečo in neformalno srečal vplivne ljudi, ali pa bo kdo od znanih prišel do položaja in začel vračati usluge, se še nisem odločil.

Sem pa za lastno zadovoljstvo izračunal, koliko bo dejansko recesija v obdobju od 1.4.2009 do 31.3.2010 prizadela moj transakcijski račun. Upošteval sem Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje 2009-2010, torej 2% (glede na lanske podatke) julijsko (ne)uskladitev rasti življenskih stroškov, zamik 3. uskladitve plač s 1.9.2009 na 1.1.2010, ne pa tudi primankljaja redne delovne uspešnost, ker je v zadnjih 2,5 letih nikoli nisem dobil in je verjetno tudi v tem obdobju ne bi. Številka me je po svoje presenetila, saj znaša samo 392 € na letni ravni. Sem se psihično pripravil na veliko višjo vsoto.

Snežena Ljubljana

2009-02-18T11:50:00.000+01:00

Spremnega besedila danes žal ni. Se mi rahlo mudi.

1000 pieces in seventy-five seconds

2009-01-28T23:40:00.004+01:00

Background

The two things came at almost the same time. The One year in 40 seconds by Eirik Solheim and my new passion for jigsaw puzzles (I obviously have too much time). The conclusion is not difficult to make.

So from this
became this
and this is what went on inbetween.

Full video can be found on Vimeo.

Shooting and editing

Approximately 200 pictures of which 170 were usefull were taken by Canon EOS 300D using a tripod. Usefull shots were edited by Adobe Lightroom 2 and aligned and cropped using Photoshop PS3 (basically following Solheim's method). Video was cut in iMovie '08. All the software was running on Mac OS X Leopard. Background music is by Grieg.

Conclusion

Since the lighting conditions were terrible and I'm currenty looking for an inexpensive DIY softbox. I intent to redo a similar project soon (to try out iMovie '09), this time in HDR. And last, but not least, I definitely need a new camera. And a new wide lens. And...

Edit:

It seems that the embedded Vimeo video does not work well. This one works fine:

Okoliščine

2009-01-24T19:47:00.000+01:00

Mineva že štirinajsti dan, odkar sem zadnjič pisal. Enostavno ni bilo časa in prave motivacije. Če strnem, so razlogi sledeči:

-ugotovil sem, da se glede stvari enostavno nima smisla pritoževati, ker samo besede stvari ne bodo spremenile, kvečjemu še bolj v slabo voljo me bodo spravile. Tistih, ki bi morali (ali pa lahko, če sem prijazen do njih) stvari urediti na svoji strani in rešiti moje težave, pa tako ne bodo dosegle. Prav tako sem precej sit ljudi, ki mi vsiljujejo svoje ideje oz. rešitve. Žal je vedno tako, da je med idejo in njeno implementacijo v resničnem življenju velik prepad in prepričan sem, da niti 5% ljudi, ki so polni besed, sami ne bi bili sposobni narediti koraka, ki mi ga predlagajo.

-zgodila se mi je določena stvar v zasebnem življenju, ki mi je dala na voljo nekaj dodatnega prostega časa, ki sem ga zapolnil z aktivnostmi, ki mi sicer poberejo še več časa, me pa zaposlijo v tej meri, da uspešno kompenzirajo manko. In upam, da bo tako, dokler se na nove razmere enostavno ne bom navadil.

-precej časa pa je pobralo tudi iskanje krivca za prej omenjeni dogodek, ki pa je bilo glede na zaprtost kroga in bolj kot ne a priori izključitev enega akterja in pogojno izključitev drugega vse prej kot lahko. In še vedno ni končano, čeprav verjamem, da vem, kje ga najti.

Zadeva, ki me sedaj polno zaposluje, in za katero upam, da bo uspela, pa bo online, takoj, ko bo gotova.

(Prosim, da se vzdržite komentarjev v smislu "zakaj simptomatsko, če je etiološka rešitev boljša", čeprav je to jasno razvidno iz konteksta. Prihranite mi nekaj klikov, kolikor jih terja brisanje le-teh.)

263 K

2009-01-10T22:16:00.004+01:00

Obstajata vsaj dve stvarnosti na tem svetu, pri katerih bi se moral močno potruditi, da bi našel v njiju kaj negativnega. Dva pojma, ki sta pri meni tako povezana, da razen v nekaj izjemah, drug brez drugega sploh ne koeksistirata. Tek in PST.

V skoraj desetih letih, kar skoraj dnevno živim v Ljubljani, sem porabil skoraj tri četrtine tega časa, da sem ugotovil, da Pot sploh obstaja. Čeprav sem vedno živel v Rožni dolini ali na Viču. Sedaj pa je, tako kot tek, postala stalnica. Zeleni obroč, predvsem del med Brdom in Mostecom, je čudovit ne glede na letni čas. Predvsem pozno spomladi, ko drevoredi ozelenijo, in pa pozno jeseni, ko odpada listje.

In naravnost čaroben je že zadnji teden. Kljub temu, da je pred dobro uro zunaj bilo okoli -10, je telo potrebovalo tek. In za vztrajnost sem bil poplačan z najboljših doslej. Po dolgem času se je zgodilo, da sem bil ves čas popolnoma sam. Če ne štejem Lune, zvezd in 40 minut škripanja snega pod nogami. Niti tistega zajca, ki je dva dni nazaj stekel proti bajerju, tokrat ni bilo.

In kljub temu, da je bilo tako hladno, da je pot na laseh dobesedno zmrzoval na meni, sploh nisem imel občutka, da je zunaj res tako mrzlo, kot je bilo. Jasna noč, okoliška voda in zima pač delajo svoje. Bilo pa je - še sreča, da nisem, kot sedaj pogosto ne, vzel iPoda s sabo - kot da poleg škripanja snega na svetu nič ne bi obstajalo. Občutek brezčasnosti, brez najmanjše utrujenosti, popolni mir skoraj sredi mesta. In še idilična narava, zamrznjena v času in prostoru. Trenutek, ki se ga ne da opisati, ampak ga je potrebno doživeti. Na kratko, idealen tek.

P.S: ima mogoče Luna vpliv na tole noč?

Gospodar časa

2008-12-30T20:35:00.001+01:00

Čeprav je bil namen današnjega dne nadaljevati seminar, ki naj bi ga naredil do konca leta, se mi enostavno ni dalo. Po kosilu me je prijelo, da bi šel malo v meko slovenskega nakupovanja (žal samo za tam vem, da imajo Philipsa ambilight na ogled). V dveh urah in 50 minutah mi je uspel pravi mali logistični čudež. Prišel sem namreč iz Viča preko Centra do BTC-ja, z javnim prevozom v zglednih 4o minutah, pogledal vse, kar sem moral v multimedijski trgovini, športni trgovini in kar tako malo napasel radovednost.

Na poti nazaj sem malce zgrešeno šel na 2-ko, in se uro in pet minut preden sem prišel domov, ustavil pri Lutkovnem gledališču ter se peš odpravil na Grad, si vzel čas za razgled res lepe nočne Ljubljane ter se prav počasi prebijal v gneči novoletnega sejma v Stari Ljubljani do Prešernovega trga. 14-ka je seveda prišla za vsemi ostalimi avtobusi. Skoraj sem ponosen nase in skoraj mi leto ni več zdelo tako slabo kot pred par dnevi.

Mimogrede, kupil sem luč/uro/radio/budilko. Nepričakovano je na račun kapnilo točno toliko denarja, kot stane.

Inventura 2008

2008-12-25T13:55:00.000+01:00

Čeprav sem dve leti nazaj napisal, da koncepta inventure ne odobravam, pa je letos inventura precej bolj terapevtsko usmerjena in pade izven okvirjev. Enostavno povedano pod leto 2008 (predvidevam, da se v nadaljnih petih in pol dneh ne bo zgodilo nič tako dramatičnega) ne morem potegniti črte, ampak bom kar čez celo leto potegnil križ. Leto 2008 je bilo namreč katastrofalno.

Sicer je na negativni strani samo en razlog, ki kljub vsemu odtehta. Sibirska saga, ki vedno znova dobi kakšno dodatno utež, ki ne pusti, da bi splavala na površnje in dokončno izginila. Zadnja dodatka sta splošna recesija, ki je po insajderskih informacijah oplazila tudi večino mojih potencialnih delodajalcev in zelo sebična želja, da bi šel naslednje leto na dopust. Ker je dopust ciljan in časovno opredeljen in ker menjava delovnega mesta prinese s sabo eno brezdopustniško obdobje, se je rešitev spet oddaljila. Za vse, ki vas bodo spet srbeli prsti na tipkovnici, eno od vprašanj na zadnjem razgovoru pred dobrim mesecem je bilo: "Saj nimate kakšnega dopusta planiranega, verjetno?"

Sicer pa ni bilo vse tako negativno. Dopust na drugi strani Atlantika je bil super, aprilski simpozij v Portorožu tudi, res prijetno pa so me presenetili v enem od tujih predstavništev ob Ljubljanskem maratonu. In še edina zadeva, za katero lahko letos rečem, da sem ponosen, da sem jo naredil. Trenutno sem pri okoli 1100 in še nekaj pretečenih kilometrov. V vseh letnih časih, ob vsaki uri (mislim, da kar dobesedno), v vseh temperaturah in ne glede na vreme, počutje in stanje (ne)prespanosti. Pa še kaj lepega in pozitivnega bi se našlo, samo vse pač ni za javnost...

Leto 2009 bo gotovo boljše.

Priprava ali vzlet?

2008-12-22T00:05:00.003+01:00

Staten Island, New York, maj 2008

Med zgornjima slikama se ne morem odločiti, katera boljše izpade (potrebna je seveda še dodatna obdelava izbrane). Zato predlogi dobrodošli.

In še stavek ali dva za vse, ki redno berete te zapise. Iz statistike vidim, da nekateri precej pridno preverjate, kaj se novega pojavi v tem dnevniku. In dejstvo je, da se zadnje bolj kot ne nič. Enostavno nimam konkretne ideje, kaj bi napisal, poleg tega pa konkreten del časa vzamejo služba, ki je bila od začetka novembra precej intenzivna, ter od mrtvih vstale obveznosti podiplomskega študija.

In ker se zadeve kaskadno podirajo, tudi nima smisla, da jim sploh posvečam več kot minimalno pozornosti. Glavni projekt je zaradi prednovoletne evforije, gospodarske krize in (kako sebično) mojega dopusta in "polletne vljudnostne" politike preložen na najprej konec marca. 2009, da ne bo pomote. Prej je pač potrebno urediti kratkoročne cilje, potem pa razmisliti o planu za naslednje leto. Ali pa se prilagoditi situaciji, ko ta nastopi. Tako ali tako je dejstvo, da neuresničenje načrta, ki si ga nisi postavil, ni neuspeh. Popolni win-win.

(Tisti, ki vas srbi tipkovnica, da bi napisali kaj sočnega na del pod črto, naj ostane pri tem. Ne bi rad, da se kateri od komentarjev "izgubi".)

Ustroj sveta

2008-12-07T23:19:00.003+01:00

Slika detajla izpred Palače Združenih narodov (New York, maj 2008) pove zelo enostavno sporočilo:

Vse skupaj je že zdavnaj šlo k vragu.

Slovnični glavobol

2008-12-04T20:32:00.006+01:00

Povzeto po Google Ads:

"Potrebuješ Inštrukcije

Inštrukcije vseh predmetov ki ti delajo težave v Ljubljani!

www.ds-instrukcije.si"

Vam slovenščina povzroča težave?

Lektoriranje vseh vrst besedil - ne glede na kraj prebivališča.

Seznam nakupov za 13. plačo

2008-12-01T23:17:00.000+01:00

Na seznam nakupov za 13. plačo sedaj poleg manjšega TV sprejemnika spada še ultimativna budilka.

Ne, Philips me ne plačuje za te objave. In ja, obstaja manjši problem. Najti 13. plačo...

Match Point, drugič

2008-11-29T16:58:00.000+01:00

Image by Tonyç via FlickrO filmu, ki sem ga brez dvoma gledal večkrat kot kateregakoli doslej, Match Pointu, sem že pisal. Že dve leti nazaj sem ugotovil, da lahko ob vsakem novem gledanju človek v zgodbi opazi nekaj novega, danes (na voljo je namreč HD verzija filma) pa me je kot strela za jasnega zadelo eno enostavno dejstvo.

Poanta zgodbe ni v tem, da mora človek za svoje grehe plačevati določeno ceno, ampak nekaj precej bolj enostavnega. Človek mora v osnovi za uspeh sam nekaj narediti, potem pa rabi nekoga na položaju, da ga "porine" naprej. Vse drugo je naivno razmišljanje.

Po tem ugotovitvi spim veliko lažje...

Manhattan impressions, part II / Vtisi iz Manhattna, drugič

2008-11-23T13:22:00.001+01:00

Sunset/sončni zahod

2008-11-16T19:12:00.000+01:00

Nenagradno vprašanje: kje?

Manhattan impressions / Vtisi iz Manhattna

2008-11-08T16:26:00.000+01:00

First signs of recession / Prvi znaki recesije

Night view from Empire State Building / Nočni razgled z Empire State Building

Boston impressions / Vtisi iz Bostona

2008-11-07T11:10:00.002+01:00

Holocaust memorial, Boston MA / Spomenik žrtvam holokavsta, Boston MA

Po prvi uradni desetki

2008-10-26T16:31:00.000+01:00

Danes sem tudi uradno pretekel desetko, nekaj, za kar bi moj osnovnošolski športni pedagog včasih gotovo dal roko v ogenj, da je nemogoče. In sem zelo zadovoljen, ne samo s časom, ki je bil boljši, kot sem pričakoval, ampak zaradi splošno prijetno preživetega dne.

Za čas se sicer lahko verjetno zahvalim množici, ki te vodi naprej - celo iPod je bil neraben do okoli 7-8 km, za preostanek pa sponzorju, ki se je res potrudil. Nič skrbi za opremo, najet lep lokal "in the thick of things", pa še kolektiv me je res presenetil. Vsekakor so se uvrstili na seznam potencialnih delodajalcev. Sedaj manjka samo še kakšna masaža.

Me pa sedaj zanima, koliko bo ljudi ob vseh nemogočih urah na PST-ju...

O kadrovanju, rekreaciji in dokazovanju

2008-10-13T01:43:00.000+02:00

Moja karierna situacija me po novem spremlja tudi tam, kjer načeloma ne mislim prav ničesar, se pol in še nekaj ure prepustim, da me vodi telo samo - ker glava pozna že verjetno vsak kamen na poti, med tekom, torej.

Samo po sebi se je zastavilo vprašanje, kako je možno, da za tek (skoraj) nikoli ne najdem izgovora, da ne bi šel, prej obratno. Vedno najdem razlog, da grem. In če razumem, da je bila motivacija do prvega letnega cilja (ki je, mimogrede, sedaj še 1,5x presežen) močna, ker samemu sebi težko odpustim, da določenega cilja ne dosežem, gre sedaj za čisti presežek in užitek.

In spet se sama po sebi postavi analogija, kje pa potem je razlika, da me pri rekreaciji - ki bi jo dosti ljudi označilo za muko, nepotrebno in potrato časa - ne ustavi skoraj nič, ko pa bi lahko konkretno izboljšal svoje finančno stanje in osebno zadovoljstvo, pa ni prave motivacije.

Pustimo ob strani dejstvo, da mi sploh ne gre tako slabo in da večina prav tako vsaj nekaj časa preživi in nabira izkušnje na manj priljubljenih delovnih mestih v stroki, in da je trenutno glavna motivacija za menjavo nepriznavanje poraza in izogibanje neprijetnim vprašanjem, na katere nimam odgovora. Kljub temu, da je bila večina krvi v vitalnih organih in mišicah, so možgani brez težav našli odgovor. Pri rekreaciji sem odvisen samo od sebe. Sam pogledam skozi okno ter vidim, ali pogoji so znosni (in načeloma, razen izjem, so), sam ocenim, kaj pravi radarska slika padavin, in v končni fazi, samo od moje pripravljenosti je odvisno, ali bom na cilj prišel kot načrtovano ali ne.

V drugi situaciji pa me obdaja oblak pro et contra nefiltriranih informacij, katerih kredibilnost ni vedno neizpodbitna. Kadrovik, vodja oddelka in v končni fazi vodja firme, ki lahko ima slab ali dober dan. Da je slika popolna, pa še kompetitivni agonisti in kanček snobovstva. Enostavno preveč neznank in premalo povezav med njimi, da bi se jih dalo povezati v enačbo, ki bi imela analitsko rešitev. Obstaja samo numerična, zanjo pa se ve, kako se razreši.

Če bi vsaj del energije, ki jo potrošim, da pokažem, da se nečesa ne da narediti, vložil v rešitev problema, tega verjetno ne bi brali.

Obletnice

2008-09-26T21:34:00.001+02:00

Danes minevajo tri leta od ene največjih napak v mojem življenju, diplome. Sama diploma niti ni tako napačna kot je napačen čas, v katerem je nastala in pa vzrok, zakaj se mi je pri tem tako zelo mudilo. Zreli in izkušeni ljudje so nam tekom študija polagali na srce, da je hitra diploma edini pravi način, kajti potem bomo dobili dobre ponudbe za dobra delovna mesta, ker smo konec koncev pokazali, da lahko v določeno zadevo vložimo veliko truda in na ta način izstopamo iz povprečja.

Včasih se sploh ne čudim, da gospodarstvo tako zelo sovraži akademsko stroko, ker več kot očitno nimajo o tem, kako trg deluje, ravno razčiščenih pojmov. Tri leta po tem, ko sem kot tretji iz generacije diplomiral, nisem od niti enega farmacevtskega podjetja, pa jih ni malo, prejel niti ene ponudbe za delo. Toliko o tem, kako to poteka.

In točno eno leto nazaj se je zgodilo še nekaj, kar me je pahnilo za verjetno zadnje delovno mesto, ki sem ga tekom študija pričakoval in ki mi pije kri. Ker sem hotel s sabo narediti nekaj več, sem očitno postal grožnja.

Zato, vsem, ki ste pred odločitvijo, kdaj končati študij in ali ga po diplomi nadaljevati. Dlje kot nabirate izkušnje z delom preko študentskega servisa, več imate možnosti, da spoznate potencialne delodajalce in se izognete peklu razpisov in razgovorov. Iz naše generacije imam občutek, da je glede delovnega mesta najbolj zadovoljna oseba, ki je študij končala med zadnjimi.

In kdor želi nadaljevati študij na podiplomski stopnji, naj resno razmisli, če se mu splača in kaj mu to prinese. Žal je tako, da se v Sloveniji generaciji, ki odloča, boji za svoja mesta in onemogoča mlade in ambiciozne.

Vseeno so pa naši živci preveč vredni, da bi dokazovali nasprotno. V življenju je pač tako, da se splača vzeti tisto, kar ti je ponujeno. Kdor pravi, da mu je nemogoče izziv, je naiven iluzionist.

Circulus vitiosus

2008-09-26T08:23:00.001+02:00

Če ti delovno okolje spije toliko volje, živcev in energije, da ti je nič ne ostane za uresničitev rešitve problema, potem je to prav peklenski začaran krog.

Spodnja slika je več kot dobra primerjava trenutnih opcij, ki so mi na voljo.

Zmaga

2008-09-21T19:02:00.000+02:00

Konec je vladavine Janeza Janše, cinizma in arogance. Obetajo se lepši časi.

Danes je čudovit dan.